Aviarna influenca pri labodu v Sloveniji

JernejNasveti, Nasveti v kmetijstvu in gozdarstvu, Nujna obvestila

24. 11. 2020

Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) je danes obvestil Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pozitivnem rezultatu preiskave na visoko patogeno aviarno influenco pri labodu. Poginjen labod je bil najden v občini Piran. Pri labodu je bil potrjen podtip H5N8, ki ni nevaren za ljudi.

Priporočila za rejce perutnine

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem.
Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Glede na situacijo in posledice, ki jih ima pojav HPAI v rejah perutnine (pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in proizvodi in drugo), pozivamo rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo, predvsem:

  • gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
  • vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
  • pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
  • omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in drugi ukrepi);
  • imetniki perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali, omejijo dnevni izpust na najkrajši možni čas in upoštevajo priporočila iz prejšnjih točk.

Poleg tega je pomembno, da rejci perutnine pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) nemudoma o tem obvestijo veterinarja.

Državno središče za nadzor bolezni je na danšnjem sestanku sprejelo naslednja sklepa:

1. Zaradi zmanjševanja tveganja za vnos bolezni v Slovenijo in njeno morebitno širjenje ter za zmanjšanje nevarnosti prenosa s prostoživečih ptic na perutnino veljajo na celotnem ozemlju Slovenije naslednja priporočila:
a) gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
b) vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
c) pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
č) omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,…);
d)  imetniki perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali, omejijo dnevni izpust na najkrajši možni čas in upoštevajo priporočila iz prejšnjih točk.
2. V skladu s 17. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti morajo imetniki živali takoj obvestiti veterinarsko organizacijo, če se pojavijo naslednji znaki:

  • zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %,
  • padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni,
  • povišan pogin v enem tednu za več kot 3 %,
  • pojav kakršnih koli kliničnih znakov ali posmrtnih sprememb, ki kažejo na aviarno influenco.

Pripravil: Mag. Aleš Horvat

Natisni