Glivične bolezni hrena

JernejAktualno

Trenutno v nasadih hrena opažamo bolezenska znamenja bele rje križnic in ponekod tudi črne listne pegavosti kapusnic, nemalokrat pa na hrenu povzročajo škodo tudi glive iz rodu Verticillium. Proti beli rji križnic in črni listni pegavosti kapusnic priporočamo uporabo fungicidov, saj so razmere za pojav in širjenje obeh bolezni trenutno zelo ugodne.

BELA RJA KRIŽNIC (Albugo candida)

Bela rja križnic je najnevarnejša bolezen hrena, ki se pojavlja vsako leto bolj ali manj intenzivno. Gliva Albugo candida ne spada med rje temveč v red agresivnih gliv Peronosporales, kamor spadajo rodovi gliv: Peronospora, Pseudoperonospora, Phytopthora, Plasmopara. Gostiteljice bele rje so rastline iz družine križnic, med vrtninami predvsem zelje, največ škode pa naredi na hrenu. Glive se lahko zadržujejo in ohranjajo tudi na nekaterih plevelih iz družine križnic.

Bolezenska znamenja so podobna na vseh križnicah: na listih se pojavijo bele bradavice. Pod epidermo se oblikujejo posebna ležišča trosov (sorusi) in v njih trosovniki. Spore prenaša veter in voda. Vlažno vreme omogoča hitro širjenje bolezni. Posledica močnih okužb je popolno odmrtje listov in retrovegetacija. Bolezenska znamenja se lahko pojavijo tudi na pecljih rastlin. Povzročiteljica bolezni lahko »preide iz listov tudi na podzemni del- na koren«. Glava korena posledično začne trohneti, oz. gniti. Bolezen se običajno prenaša z okuženimi rastlinskimi deli, lahko tudi preko okuženih reznic, zato je potrebno reznice odvzeti samo iz korenov zdravih rastlin. Gliva prezimi v okuženih korenih, koreninah, delih korenin, ali v obliki trajnih spor v tleh. Hren naj bi na isto mesto ponovno sadili po 4-6 letih. Pomembna varstvena ukrepa sta tudi zatiranje plevelov iz družine križnic in odstranjevanje obolelih rastlin iz nasada. Pri varstvu hrena pred belo rjo križnic je skorajda nujna tudi uporaba fungicidov. Za varstvo pred belo rjo križnic so v hrenu registrirani pripravki: Mildicut, Mirador 250 SC, Ortiva in Zaftra. Pripravke na podlagi azoksistrobina (Mirador 250 SC, Ortiva, Zaftra) lahko pridelovalci v hrenu uporabijo od 6. lista hrena naprej in to največ dvakrat v rastni dobi. Pripravek Mildicut lahko pridelovalci v hrenu uporabijo največ štirikrat v rastni dobi. Priporočen razmik med tretiranji z Mildicutom je 12-14 dni.

ČRNA LISTNA PEGAVOST KAPUSNIC (Alternaria brassicae, A. spp.)

Alternaria spp. je zelo razširjena in živi na organskih ostankih v tleh in jih razgrajuje, lahko pa tudi kot parazit na gojenih rastlinah. Alternaria se pojavlja na listih hrena sprva v obliki majhnih okroglih pegic, pozneje v obliki večjih okroglastih rjavih peg z vzporednimi krogi. Pege se večajo in lahko med seboj spajajo, zato odmirajo manjši ali večji deli listov. Za varstvo pred črno listno pegavostjo so v hrenu registrirani pripravki: Mavita 250 EC, Mirador 250 EC, Ortiva, Score 250 SC, Sercadis plus, Signum, Serenade ASO, Switch 62,5 WG, Zoxis 250 SC.

Podobna bolezenska znamenja kot Alternaria spp. lahko na hrenu povzroči gliva Cercospora armoraciae. Bolezenska znamenja se sprva kažejo kot okrogle ali oglate rjave pege na listih. Pri močnem napadu se pege združujejo in listi se lahko posušijo. Spore se širijo z vodo in vetrom. Podobno kot druge glive se tudi Cercospora ohranja na odmrlih ostankih rastlin. Zato je potrebno tudi za omejitev te bolezni pridelovati hren v dovolj širokem kolobarju. Bolezen le redko povzroči pomembno gospodarsko škodo.

Mikoze, ki jih povzročajo glive Verticillium albo-atrum, V. daliae in V. longisporum

Bolezenska znamenja: venijo posamezni ali vsi listi okuženih rastlin, pojavljajo se kloroze in nekroze na listih. Pri močnih okužbah se posuši celotna rastlina. Ni pa nujno, da se bolezenska znamenja na listih sploh pokažejo. Korenine in koreni postanejo hrapavi, lomljivi. Na prerezu korena lahko opazimo porjavitve cevnih poveskov. Gliva Verticillium zamaši prevodni sistem. Bolezen uvrščamo med traheomikoze.

Biologija: Gliva prezimi v okuženih reznicah, ali v tleh. V rastlino prodre skozi korenine ali poškodbe na njih in se potem z vodnim tokom prenaša po rastlini. Gliva tvori spore, ki jih lahko razširja voda, veter, možen je tudi prenos z orodjem.

Varstveni ukrepi: Okužene rastline izpulimo in uničimo (ne smemo jih kompostirati). Gliva se lahko ohranja v tleh do 4 leta. Pomembna varstvena ukrepa sta tudi širok kolobar in obdelava tal, ki preprečuje zastajanje vode na njivah. Okuženih reznic ne uporabljamo za sadilni material. Zaenkrat proti temu povzročitelju nimamo na voljo registriranih fungicidov. Raziskave iz tujine kažejo, da lahko nekoliko pomaga preventivna uporaba pripravkov na podlagi Bacillus amyloliquefaciens (former subtilis) -npr. Serenade ASO. V Sloveniji pripravek Serenade ASO ni registriran za varstvo pred glivami iz rodu Verticilium, je pa pripravek registriran v hrenu za varstvo pred črno listno pegavostjo (Alternaria spp.) in pred belo gnilobo- (Sclerotinia sclerotiorum). V poskusih se je dobro obneslo tudi namakanje reznic v topli vodi (s temperaturo 46 °C) za 10 minut.

Zelo pomemben varstveni ukrep pred boleznimi, ki jih povzročajo omenjne glive in tudi druga glivična obolenja je dovolj širok in pester kolobar, ki naj ne vključuje križnic. Slaba predposevka sta tudi sladkorna pesa in krompir. Na isto mesto lahko hren sadimo po štirih do šestih letih. Kot predposevek lahko vključimo žita, koruzo, zelo priporočljivo je v kolobar vključiti tudi facelijo. Seveda pa dovolj širok kolobar ne daje zagotovila, da se bolezni v hrenu ne bodo pojavile.

 

Pripravila: Breda Vičar

Natisni