Kapusova hržica nevaren škodljivec zelja in drugih kapusnic

JernejAktualno

Pri pregledih posevkov zelja sajenega po strnišču (torej za žiti ali krompirjem) smo na posameznih lokacijah opazili ličinke kapusove hržice. Odrasla kapusova hržica je nežna žuželka dolga samo 1,5-2 mm ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Hržice lahko prepoznamo tudi po z dolgih dlakavih tipalnicah in dlakavih krilih. Ličinka zraste do 2,5 mm je bele do rumenkaste barve. Kapusova hržica napada vse kapusnice, prav tako pa lahko napade tudi kolerabo, redkev, redkvico, oljno repico, ogrščico in gorjušico. Veliko škode lahko naredi predvsem na zelju, pri katerem se zaradi napada ličink srčni listi kodrajo in zakrnijo, rastlina naredi več glav, pogosto pa odmre tudi rastni vršiček, zato zelje ne oblikuje glave. Podobna znamenja pri cvetači onemogočajo nastanek rože. Na kolerabi so posledice napada posredne, ko se v rovih, ki so jih povzročile ličinke hržice naselijo gnilobne bakterije, ki povzročijo gnitje srca in glave.
Škodljive ličinke hržice se razvijejo iz jajčec, ki jih samice hržice z dolgo leglico odlagajo globoko med listne peclje srčnih listov kapusnic. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec po 3-9 dneh sesajo na listnih žilah, pecljih ali na rastnem vršičku in izločajo s slino snovi, ki povzročijo prej omenjene poškodbe.

Varstvo

Med nekemičnimi varstvenimi ukrepi proti hržici so pomembni širok kolobar, uničevanje samoniklih križnic in globoko zaoravanje bub hržice po spravilu kapusnic, ki pripomore k zmanjšanju napada.
Kapusovo hržico je mogoče spremljati s feromonsko vabo. Prag škodljivosti je 10 hržic na vabo na teden. Pri uporabi insekticidov je treba dobro omočiti srce rastlin. Za zmanjševanje številčnosti populacije kapusove hržice je v kapusnicah (zelju, cvetači, brokoliju, ohrovtu, kitajskemu zelju in kolerabici ) registriran sistemični insekticid Movento SC 100. Pri tretiranju se priporoča dodajanje močila.

Pripravila: Breda Vičar

Viri:
1. Vrabl Stojan, 1986. Posebna entomologija. Škodljivci poljščin. 145 str.
2. Maceljski M., Cvjetković B., Ostojić Z., Igrc Barčić J., Pagliarini N., Oštrec L., Čizmić I. Zaštita povrća od štetočinja (štetnika, uzročnika bolesti i korova). Znanje d.d., Zagreb 1997.

Natisni