Priprava setvišča za setev zelišč spomladi

JernejAktualno

Radio Ognjišče, dne: 16. november 2018

Kapun Maršik Jožica, specialistka za zeliščarstvo

Slovenija je glede pedoloških in podnebnih razmer primerna za pridelovanje zelišč. Pridelujemo jih lahko praktično povsod. Pri pridelavi je potrebno paziti, da jih ne pridelujemo na tleh, ki so onesnažena s težkimi kovinami, fitofarmacevtskimi sredstvi ali drugimi kemikalijami. Tla morajo biti odcedna in na njih ne sme zastajati meteorna voda.
Jesenska obdelava tal je pomembna na teških ilovnatih tleh. Težja ilovnata tla vsebujejo v teksturni sestavi tal več gline, zato je potrebno vložiti več dela za pripravo setvišča. Lažja peščena tla lahko obdelamo tudi spomladi. Pomembno je, da so tla dobro obdelana, primerne strukture, ki omogoča zadrževanje vode in izmenjavo zraka. Bolj ko je zemlja pripravljena, lažje bodo vzklila drobna semena zelišč.
Na splošno velja, da je tehnologija za pridelovanje zelišč in listov podobna vrtnarski, semen in plodov žitni in korenin okopavinski pridelavi. Glede na to uporabljamo tudi stroje in orodja za obdelovanje zemlje.
Jeseni oziroma še preden zemlja zamrzne orjemo ali lopatamo in pri tem zadelamo dobro uležan hlevski gnoj. Hlevski gnoj obogati zemljo na eni strani z osnovnimi hranilnimi snovmi, na drugi strani pa iz težje razgradljivih organskih snovi nastane humus. Humus rahlja zemljo, povečuje mikroporoznost tal in tako omogoča zadrževanje vode, nastanek dobre strukture tal, veže na sebe hranila, ki so potem na voljo rastlinam in omogoča delovanje mikroorganizmov v tleh. Hlevski gnoj na težjih tleh zadelamo v tla jeseni, na lažjih tleh pa spomladi. Dokazano je, da hlevski gnoj na težjih tleh razpada pod vplivom organizmov manj intenzivno čez zimo, ker so tla zaradi gline v teksturni sestavi hladnejša. Na lažjih tleh, kjer v teksturni sestavi tal prevladuje pesek se tla prej segrejejo. Zaradi podnebnih sprememb, ko imamo tople zime, bi se hlevski gnoj mineraliziral, produkti razgradnje – to so hranilne snovi, pa bi se zaradi padavin izpirale v globje plasti tal.
Prav tako jeseni vsakih tri do pet let zemljo apnimo odvisno od pH vrednosti tal. Zelišča imajo različne potrebe po pH vrednosti. Naprimer na bazičnih tleh najboljše uspevajo komarček, črni zobnik, ognjič, žajbelj, ožepek, na rahlo kislih tleh pa glavinec in suličasti trpotec. Predno se lotimo apnenja je potrebno narediti kemično analizo tal in le na osnovi le te pripravimo načrt apnenja in gnojilni načrt. Apnena gnojila so vir kalcija v tleh, ki postaja vedno bolj pomembno osnovno hranilo. Kalcij v tleh dviguje pH vrednost tal in povezuje talne delce med seboj v strukturne agregate. Skupaj s humusom v tleh tvorita mineralno organski kompleks, ki ima v tleh pomembno vlogo pri odrejanju fizikalnih in kemičnih lastnosti tal. Nastaja mrvičasta struktura v tleh, kar omogoča boljšo izmenjavo zraka med tlemi in ozračjem in daljše zadrževanje vlage v tleh. Takšna tla so toplejša, kar omogoča rasllinam hitrejšo rast.
Brazdo čez zimo obdela mraz, ki naredi mrvičasto strukturo, ki je garant za visoko rodovitnost tal. Ko se spomladi brazda delno osuši jo potrebno obdelati s vlačo, da zapremo brazdo in s tem preprečujemo izhlapevanje vode iz tal ali evaporacijo ter zravnamo setveno površino.

Pripravila: Jožica Kapun Maršik, univ.dipl.inž.agr.

Natisni