Spravilo letošnje koruze po pozebi, suši in neurjih s točo

JernejAktualno, Nasveti, Nasveti v kmetijstvu in gozdarstvu

Za pridelavo krme je pri nas v Sloveniji koruza še vedno na prvem mestu pri pridelavi energetsko bogate osnovne krme kot silaža in kot zrnje pri pridelavi energetsko bogate močne krme. Najboljša lastnost koruze je v tem, da v kratkem času vegetacije z njo pridelamo največ sušine in energije po hektarju. V primerjavi z drugimi travami, se pri koruzi ohranja prebavljivost zelenega dela rastline, z zorenjem storža in zrnja pa dodatno pridobiva na energiji, saj se v zrnu nabira škrob. Zaradi podnebnih sprememb pa med samo vegetacijo koruze prihaja do zelo neugodnih vremenskih razmer tako vročega in suhega, kot hladnega in vlažnega obdobja.  Koruza je uvožena poljščina in pri nas uspeva v najbolj ugodnem času vegetacije.  Pri temperaturah pod 8 ° C se razvoj koruze zaustavi, prav tako pri temperaturah nad 30 ° C.  Letos smo spomladi imeli prenizke v juliju in avgustu pa previsoke temperature za rast in razvoj koruze. Suša je predvsem v vzhodnem delu Slovenije rast in razvoj koruze močno prizadela, saj je ta zaostala v rasti in razvoju. Na najbolj prizadetih območjih ni dosegla polovice normalne velikosti, marsikje ni nastavila storžev, ponekod so zrna na storžih zelo redka … V sušnih pogojih rasti, koruzna rastlina ni sposobna pretvoriti sladkorjev, ki se nahajajo v rastlini naprej v škrob in ga skladiščiti v zrnu, prav tako po metličenju rastlina več ne raste.
Po vročem in sušnem obdobju, so prišle padavine. Vlaga, toplota, odmrli listi in zreli storži pa so zelo dobra osnova za pojav Fusarioz. Na koruzi se razvije vrsta Fusarium moliniforme, ki izloča veliko različnih mikotoksinov. Od teh sta za zdravje in rejski uspeh problematična DON – deoksinvalenon in ZEA – zearalenon. Za sam prenos spor plesni pa služijo različni pleveli, ki so prisotni v koruznih posevkih. Zaradi prisotnosti različnih plevelov (trave, zeli), se na poljščine  prenašajo različne vrste plesni. Že samih plesni iz rodu Fusarium je preko 20 različnih vrst, nekatere vrste se pojavljajo na ječmenu in pšenici, druge na koruzi, tretje na soji…
Da se koruza ne bo okužila s plesnijo  priporočam koruzo za silažo in za zrnje čim prej pospraviti, predvsem na prodnato peščenih tleh, kjer je prisilno dozorela. Po analizah že zrezana cela koruza vsebuje 35  % suhe snovi.
Poleg naštetega moramo pred spravilom koruze za silažo paziti na nekaj najpomembnejših zakonitosti pri postopku pravilnega siliranja :

1. Siliranje koruznega zrna – koruznega zdroba :
Na prodnato peščenih tleh in na izpostavljenih legah, kjer je koruza prisilno dozorela nimamo več kaj čakati. Ličkanje je suho ali delno zeleno,  zrno je že prešlo fazo voščene zrelosti. Naj nas ne motijo tistih  4 ali 5 listov  na vrhu koruze, ki so še zeleni. Za siliranje koruznega zrna se priporoča 65 % suhe snovi, da se koruzni zdrob boljše potlači. Po določanju sušine zrnja koruze s prodnato peščenih tal ugotavljamo, da ta vsebuje od 65 % do 67 % suhe snovi. To pa je priporočljiva sušina za siliranje. Če bomo predolgo čakali bo zrno presuho in bo za dobro tlačenje potrebno zdrob polivati z vodo. To nam pa daje nepotrebno delo in stroške.

Slika 1 : Tudi v zeleni koruzi, na težkih glinastih tleh je že storž prešel voščeno zrelost

2) Siliranje cele koruzne rastline :
Čas spravila cele koruzne rastline prizadete po suši in neurjih s točo, za silažo je takrat, ko rastlina doseže optimalno sušino. Ne moremo se več zanesti na mlečno črto. Priporočamo,  da koruza  vsebuje od 30 do 40 % suhe snovi, saj je to najprimernejša sušina za ugoden potek mlečno kislinske fermentacije.
Čistoča koruze pred siliranjem :
Če so spodnji listi po nalivih blatni in onesnaženi z blatom ali celo gnojevko, žanjemo višje. Z višjo žetvijo ne poberemo najbolj umazanih spodnjih listov in stebla. Z umazanijo vnašamo spore plesni rodu Aspergillus in bakterije iz rodu Clostridium.
Dolžina rezi :
Zaradi boljšega tlačenja priporočamo 0,5 cm dolžino rezi. Drobno zrezana masa za siliranje se boljše in lažje potlači. Razen tega načnemo koruzna zrna, ki se kasneje v prebavnem traku krav in govejih pitancev boljše prebavijo. V iztrebkih ne ostanejo cela neprebavljena zrna.

 

Hitrost siliranja :
Koruzno rastlino moramo po začetku siliranja čim prej posilirati. S tem se izognemo nepotrebnemu pokrivanju in odkrivanju med siliranjem. Zaradi vroče koruze obstaja nevarnost, da se ta v navoženem kupu ob prisotnosti zraka pregreje.
Dobro tlačenje silažne mase :
Koruzna rastlina mora biti zelo dobro potlačena. S tem iztisnemo zrak iz silirnega materiala in omogočimo ugodno mlečno kislinsko fermentacijo.
Zrakotesno zapiranje silosa :
Priporočljivo je pokrivanje s folijo, da preprečimo dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Folijo običajno obtežimo s starimi gumami ali vrečami polnimi peska – predmeti, ki nimajo ostrih robov, da bi poškodovali folijo. Bistvenega pomena je, da v silirni masi čim prej zagotovimo anaerobne pogoje za fermentacijo, torej brez prisotnosti zraka. Priporočamo tudi pokrivanje z mrežo, da folijo zaščitimo pred vranami, ki naredijo veliko škodo ko jo prekljuvajo in v silažo spustijo zrak.
Dodajanje silirnih dodatkov ni potrebno. Sama mlečnokislinska fermentacija poteka nemoteno, saj kot smo že omenjali, koruza poškodovana po suši vsebuje veliko sladkorjev, ki so najpomembnejša hrana za mlečno kislinske bakterije.
Dnevni odvzem silaže :
Po priporočilih strokovnih služb naj bo odvzem pozimi vsaj 10 cm, poleti pa vsaj 20 cm po celotni odprtini silosnega kupa. Predvsem na kmetijah z majhnim staležem goveje živine prihaja do premajhnega dnevnega odvzema in posledično do naknadne fermentacije in kvarjenja silaže.

Slika 2 : Koruze prizadete od suše na prodnato peščenih tleh, so zelo slabo ali pa sploh niso nastavile storžev

Pri pripravi mase za siliranje iz koruze prizadete po suši se moramo še bolj držati opisanih postopkov siliranja. Samo siliranje moramo opraviti čim hitreje, da se material na kupu ne pregreje – skuri, kar se rado zgodi če je prisoten zrak. Šele po dobro potlačenem in zrakotesno zaprtem silosu smo lahko mirni, saj začne potekati želena mlečnokislinska fermentacija. Vseh naštetih pravil siliranja se moramo držati še bolj dosledno kot pri siliranju koruze v normalnih pogojih .

 

Slika 3 : Koruze sejane po ječmenu se kljub suši dobro razvijajo

3. Žetev koruze za zrnje :
Koruze na prodnato peščenih tleh so dozorele in primerne za žetev in spravilo zrnja. Računati moramo na to, da letos vegetacija prehiteva, razen tega je suša naredila svoje, saj je koruza marsikje prisilno dozorela. Tudi koruze na težkih tleh so že prešle voščeno zrelost. Opozoril bi rad, da je ličkanje suho ali delno zeleno, zato jo je potrebno nujno spremljati glede izgube vlage in optimalnega časa za spravilo. Po obilnih padavinah je veliko vlage zato so se začele razvijati Fusarioze, katerih izločki so strupeni za zdravje domačih živali.
4. Koruze sejane po žetvi ječmena :
V nekaterih delih Slovenije, kjer je bolj blaga klima, se je razširila setev koruze po ječmenu. Posevki te koruze se lepo razvijajo –  ponekod so dosegli že fazo mlečne zrelosti – taka koruza je najboljša za peči, predvsem na paši. Te koruze še niso primerne za spravilo in je potrebno počakati, da dozori. Predvsem zgodnji hibridi sejani po ječmenu, bodo zanesljivo dozoreli in bodo primerni za siliranje. To je dober primer prilagajanja podnebnim spremembam za zagotavljanje osnovne krme na govedorejskih kmetijah.

Zaključek :
– Koruze na prodnato peščenih tleh so zrele in primerne za siliranje in tudi za
         spravilo zrnja
– Koruze na težkih tleh bodo zelo hitro zrele za siliranje (priporočljiva sušina  
         preko 30 % do 40 %),  voščena zrelost že minila
– Koruze sejane po ječmenu so že na marsikateri njivi v fazi mlečne zrelosti   

 

Sestavil : Janez Lebar un.dipl.inž.kmet.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

Natisni