Ukrepi po toči

JernejAktualno, Nasveti v kmetijstvu in gozdarstvu

POLJEDELSTVO

Ukrepi

Pšenica, ječmen, rž, krmni grah, oljna ogrščica

  • Pridelek je ponekod uničen tudi 100 %, zato bo potrebno:
    • pregledati vsako posamezno nepožeto površino in se odločiti ali žeti ali pa vse skupaj zmulčiti in podorati,

Škoda na pšenici – klasi so prazni, zrnja ni, škoda 100 % – žetve ne bo. Pregledati bo potrebno vsako posamezno nepožeto pšenico in se odločiti ali žeti ali pa vse skupaj zmulčiti in podorati. Klasi so na prizadetih območjih prazni, pšenice poležane, pa še zelo mokro je. Verjetno bo prišlo do ponovne rasti, do klitja preostalih. zrn v klasih, kar bo zelo znižalo kvaliteto, pridelek pa bo okrnjen. Pojavile se bodo bolezni.

Podobno velja za oljno ogrščico in krmni grah. Pri obeh poljščinah bo na prizadetih območjih ob spravilu lahko prišlo do raztrosa in bo še tisto, kar bi kmetje lahko poželi, padlo na tla. Velja enako kot za pšenico, da je dobro pregledati posevke in se potem odločati.

Oljne buče

  • če je listje preveč poškodovano, je potrebno poseči po registriranem fitofarmacevtskem sredstvu, najprej pa pregledati posevke.
  • V primeru popolnoma uničenih posevkov se bo verjetno potrebno odločiti za kakšno drugo poljščino, upoštevati je potrebno kolobar in narediti spremembo kolobarja, gnojilnega načrta – zahteva za vključene v KOPOP.

Krompir

  • najprej potrebno posevke pregledati in se šele nato odločiti za ukrepanje,
  • v zelo kratkem času bo potrebno krompir zaščititi in ga tretirati z enim od fungicidov – najprej s kontaktnim, ter čez 7 – 10 dni s sistemikom

Koruza

  • preden se bo karkoli ukrepalo je potrebno pregledati vsako njivo posebej, počakati, da se polja osušijo in šele potem izvajati določene ukrepe,
  • rano sejana koruza je na prizadetih območjih imela nekoliko več sreče, vendar ne povsod. Ker so bile rastline močnejše, so se tudi lažje upirale vetru. Bilo je več listne površine.
  • koruza, ki je bila sejana po spravilu mnogocvetne ljuljke, je bila v času neurja precej majhna, rastline so bile boj slabe, občutljivejše, tudi vkoreninjene še niso bile tako močno. Te koruze je veter, vihar polomil, toča pa jih je razcefrala. Kjer niso povsem vse rastline uničene je smiselno posevke pustiti, ker se bo koruza še obrasla. Običajno se na prizadetih rastlinah pojavi koruzna bulava snet, ki dodatno kvari pridelek koruze in kvaliteto zrnja, vendar je v tem času o tem že težko govoriti.
  • Popolnoma uničene posevke bo verjetno smiselno preorati in se odločiti za kakšno ranejšo koruzo. V primeru druge kulture bo potrebno javiti spremembo in spremeniti gnojilni načrt – zahteva za vključene v KOPOP:
  • Ampak ne ukrepajte prehitro.

 

Preden boste karkoli ukrepali je potrebno pregledati vsako njivo posebej, počakati, da se polja osušijo in šele potem izvajati določene ukrepe.

Natisni