Varstvo paradižnika na prostem

JernejAktualno, Nasveti v kmetijstvu in gozdarstvu

Pri pridelavi paradižnika se srečujemo z boleznimi in posledično tudi s škodo, ki jo povzročajo živi povzročitelji bolezni, najpogosteje glive, veliko škode pa lahko povzročijo tudi neživi  dejavniki oz. neparazitske bolezni.

Med glivičnimi obolenji se pri pridelavi paradižnika na prostem v tem času pojavljata krompirjeva plesen (fitoftora) in črna listna pegavost paradižnika.

Krompirjeva oz.  paradižnikova plesen

Gliva napada listje, steblo in plodove. Sivo-rjave pege nepravilne oblike najprej opazimo ob robovih spodnjih listov. Pri višji vlagi se na spodnji strani pojavlja bela prevleka.  Na steblu se pojavljajo temne pege elipsaste oblike,  na zelenih plodovih pa opazimo temnejše vdrte pege, ki postajajo bronaste barve. Za varstvo pred plesnijo so pomembni: dovolj širok kolobar, sajenje odpornejših hibridov, dovolj široke medvrstne razdalje, pravočasno odstranjevanje zalistnikov, odstranjevanje listov pod nastavljenimi plodovi, ko ima plod velikost oreha. Za učinkovito varstvo je potrebna na prostem v letih, ko so razmere za pojav bolezni ugodne (pogoste padavine) uporaba fungicidov. Za varstvo paradižnika na prostem je registriranih veliko fungicidov: Acrobat ali Forum (karenca – 3 dni)*, Antracol ali Antracol WG 70 (karenca- 14 dni pri pridelavi na prostem, 28 dni pri pridelavi v zaščitenih prostorih), Champion 50 WG,  Champ formula 2 Flo in Cuprablau Z 35 WP (karenca 3 dni za svežo uporabo, 10 za predelavo), Cuprablau Z 35 WG, Curzate C extra (karenca je 3 dni), Dithane M – 45 ali Dithane DG Neotec (karenca 3 dni), Galben M (karenca je 35 dni), Gett (karenca je 3 dni), Manfil 75 WG ali Manfil 80 WP (karenca je 3 dni), Mankoz 75 WG (karenca je 3 dni), Mirador 250 SC (karenca je 3 dni), Nordox 75 WG (karenca je 3 dni za svežo uporabo in 10 za predelavo), Ortiva (karenca je 3 dni), Pergado C ali MZ (karenca je 3 dni), Ridomil Gold MZ Pepite (karenca 14 dni).

Slika 1: Paradižnikova plesen

Pridelovalce paradižnika opozarjam tudi na pojav črne listne pegavosti, ki se pojavlja v tem času na prostem in tudi pri pridelavi paradižnika v zavarovanih prostorih. Omenjeno bolezen povzroča gliva Alternaria solani. Bolezen spoznamo po temnih sprva majhnih pegah na listih, ki so lahko okroglih ali nepravilnih oblik. Z napredovanjem bolezni se pege večajo in združujejo. Ko se pege večajo opazimo na njih značilne koncentrične kroge, ki so eden od pomembnejših razpoznavnih znamenj te bolezni. Če je peg na listih veliko se ti začnejo sušiti. Gliva lahko okuži tudi plodove. Pri varstvu paradižnika pred to boleznijo bomo uspešni, če bomo začeli izvajati varstvene ukrepe dovolj hitro. Med varstvenimi ukrepi so pomembni: intenzivno prezračevanje rastlinjakov, redčenje listne mase in uporabo v ta namen registriranih fungicidov: : Acrobat ali Forum (karenca – 3 dni)*, Antracol ali Antracol WG 70 (karenca- 14 dni pri pridelavi na prostem, 28 dni pri pridelavi v zaščitenih prostorih), Cuprablau Z 35 WP (karenca 3 dni za svežo uporabo, 10 za predelavo), ), Dithane M – 45 ali Dithane DG Neotec (karenca 3 dni), Folpan 50 SC (karenca je 10 dni), Gett (karenca je 3 dni), Mankoz 75 WG (karenca je 3 dni), Manfil plus 75 WG (karenca je 3 dni), Mavita 250 EC (karenca je 7 dni), Mirador 250 SC (karenca je 3 dni), Oretiva (karenca je 3 dni), Serenade ADSO (karenca ni potrebna), Score 250 EC (karenca je 7 dni), Zaftra AZT 250 SC (karenca je 3 dni).
* Karence veljajo pri tretiranju paradižnika na prostem.

Neparazitske bolezni

Med neparazitskimi obolenji se pri paradižniku najpogosteje pojavlja gniloba na muhi plodu. Omenjena gniloba je posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Pomanjkanje kalcija na muhi ploda se kaže v obliki sive ali rjave pege na dnu ploda. Pomanjkanje kalcija v plodovih lahko omilimo ali preprečimo z dodajanjem kalcija preko tal ali preko listov. V primeru, da se na plodovih že pojavljajo znamenja pomanjkanja kalcija priporočamo uporabo foliarnih gnojil s kalcijem pri kateri lahko plodove najhitreje oskrbimo s tem pomembnim elementom. Poškodovane plodove je najbolje odstraniti. Za dognojevanje preko listov imamo v Sloveniji na trgu na voljo več foliarnih gnojil s  kalcijem.
V vročih dneh moramo biti pri dognojevanju s kalcijevimi foliarnimi gnojili  previdni, ker lahko z dognojevanjem pri visokih temperaturah povzročimo ožige, zato priporočam, da gnojenje opravite v hladnejšem delu dneva – zvečer ali še bolje zgodaj zjutraj, da se poškropljeno listje hitro posuši. Na listih, ki so dalj časa omočeni ustvarjamo ugodne pogoje predvsem za pojav glivičnih obolenj.

Pripravila: Breda Vičar

Natisni