Žetev letošnje koruze

Alen BolkovičAktualno, Nasveti, Nasveti v kmetijstvu in gozdarstvu

Za pridelavo krme je pri nas v Pomurju koruza še vedno najpomembnejša pri pridelavi energetsko bogate osnovne krme kot silaža in kot zrnje pri pridelavi energetsko bogate močne krme. Najboljša lastnost koruze je v tem, da v kratkem času vegetacije z njo pridelamo največ sušine in energije po hektarju.  Letos so po sušnem aprilu prišle padavine, ki so izrazito vplival na rast in razvoj koruze. Tudi na prodnato peščenih tleh jih je bilo dovolj, da bodo pridelki izjemno dobri. Kljub padavinam so koruze začele dozorevati v normalnem času – po 15. avgustu.  V vlažnih pogojih rasti, kot so letošnji bodo pridelki visoki, problem pa bo kakovost spravljene koruze. Zato bo potrebno pohiteti z žetvijo, kljub temu da so še listje in

Steblo delno ali popolnoma zeleni.

V letošnji sezoni vegetacije je zelo neustaljeno vreme. Že od meseca maja naprej bi težko našli skupaj vsaj 5 dni lepega vremena.

Predvsem je zanimivo, da je bila v letošnji sezoni najbujnejša rast v juliju in avgustu, kar je absolutno v nasprotju z normalnimi sezonami vegetacije, saj smo v teh mesecih vajeni poletnih suš. 

Nepredvidljivo vreme v letošnjem letu nas sili na čim hitrejše spravilo pridelka koruze.. Razen tega obstaja še nevarnost pojava Fusarioz, ki napadejo odmrlo listje in storže in izločajo nezaželene mikotoksine DON (deoksivalenon) in ZEA (zearalenon). Ti mikotoksini predvsem ZEA (zearalenon) povzročajo kasneje veliko plodnostnih problemov pri prehrani plemenic – krav molznic, dojilj, plemenskih svinj, koz ovac …

Poleg naštetega moramo pred spravilom koruze za silažo paziti na nekaj najpomembnejših zakonitosti pri postopku pravilnega siliranja :

1) Priprava silosov pred siliranjem :

Tam kjer le imamo možnost, silos pred novo sezono siliranja temeljito očistimo vseh nečistoč in ga razkužimo z apnom. Počakamo, da se apneni belež posuši in nato lahko začnemo s siliranjem.

2) Najprimernejši čas spravila cele koruzne rastline za silažo je takrat, ko rastlina doseže od 30 do 40 % suhe snovi. Pri vetrovnem vremenu ob dnevnih temperaturah preko 20 °C, brez padavin, je izguba sušine velika.

3) Čistoča koruze, ki jo žanjemo za silažo :

Po neurjih s točo in močnih nalivih žanjemo višje cca na višini 40 cm od tal, da v maso ne vnašamo blata in eventualno ostankov gnojevke.

4) Hitrost siliranja :

Koruzno rastlino moramo po začetku siliranja čimprej posilirati. S tem se izognemo nepotrebnemu pokrivanju in odkrivanju med siliranjem. Zaradi vroče koruze obstaja nevarnost, da se ta v navoženem kupu ob prisotnosti zraka pregreje.

5) Dobro tlačenje silažne mase :

Koruzna rastlina mora biti zelo dobro potlačena. S tem iztisnemo zrak iz silirnega materiala in omogočimo ugodno mlečno kislinsko fermentacijo – brez prisotnosti zraka.

6) Zrakotesno zapiranje silosa :

Priporočljivo je pokrivanje s folijo, da preprečimo dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Folijo običajno obtežimo s starimi gumami ali vrečami polnimi peska – predmeti, ki nimajo ostrih robov, da bi poškodovali folijo. Bistvenega pomena je, da v silirni masi čimprej zagotovimo anaerobne pogoje za fermentacijo – zaželeno mlečno kislinsko vrenje.

7) Dodajanje silirnih dodatkov ni potrebno. Sama mlečnokislinska fermentacija poteka nemoteno, saj kot smo že omenjali, koruza vsebuje veliko sladkorjev, ki so najpomembnejša hrana za mlečno kislinske bakterije.

8) Dnevni odvzem silaže :

Po priporočilih strokovnih služb naj bo odvzem pozimi vsaj 10 cm, poleti pa vsaj 20 cm po celotni odprtini silosnega kupa. Predvsem na kmetijah z majhnim staležem goveje živine prihaja do premajhnega dnevnega odvzema in posledično do naknadne fermentacije in kvarjenja silaže.

Slika 1 : Letošnja koruza je na prodnato peščenih tleh že dozorela

Pri dnevnem odvzemu ugotavljam veliko nepravilnosti glede na priporočljiv dnevni odvzem silaže. Zaradi rahljanja silaže v kupu in vdora zraka, se silaže segrevajo. Zelo pomembna je ostra rez silaže in ponovno pokrivanje odprtine s folijo. Če omogočimo prisotnost zraka prihaja do naknadne fermentacije in množičnega števila kvasovk, ponekod tudi plesni. Pregrete silaže polne kvasovk in plesni pa za prehrano prežvekovalcev niso primerne.

Vseh naštetih pravil siliranja se moramo dosledno držati, da zagotovimo zaželeno mlečno kislinsko fermentacijo in obstojnost silaže, tudi po odprtju silosa.  V primeru siliranja v vročem vremenu je lahko fermentacija mlečno kislinskih bakterij zelo burna – CO², ki se sprošča dviguje folijo. V tem primeru lahko pridvignemo folijo in spustimo ven pline, ali pa počakamo, da se resorbirajo v silažo.

Slika 2 : Pozni hibridi za siliranje cele rastlina pa so še zeleni in proti koncu mlečne zrelosti

Po trenutnih analizah vsebujejo zgodnji hibridi koruze dovolj sušine in so primerni za siliranje. Pozni hibridi – namenjeni predvsem za pridelovanje silaže pa vsebujejo pod 30 % sušine in jih še ni priporočljivo silirati, saj je preveč vlažna in lahko pride do tvorbe maslene kisline.

Za siliranje koruznega zdroba – šrota iz zgodnjih hibridov, ki rastejo na prodnato peščenih tleh pa je že napočil pravi čas, saj po analizah ti hibridi vsebujejo le še 28 % do 30 % vlage. Na težkih tleh pa priporočam, da analizirate vsebnost sušine – vlage in pravočasno pričnete s spravilom. Nikakor pa ne čakajte predolgo, da ne pride do razvoja Fuzarioz in tvorbe nezaželenih toksinov že na njivah.

                                                              Sestavil : Janez Lebar un.dipl.inž.kmet.

                                                              Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

                                                              Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

Natisni