V česnu se pojavlja česnova rja. Bolezenska znamenja se najprej pojavijo v obliki bledo zelenih peg na listih, na katerih se kasneje razvijejo oranžna prašnata trosišča.

Slika 1: Na listih česna okuženih rastlin so značilne pege z oranžnimi prašnatimi kupčki.

Rja se najprej pojavi na starejših listih in se kasneje širi na mlajše. Močno okuženi listi so lahko povsem prekriti s pegami. Listi zato bledijo in se sušijo. Močno okužene rastline imajo manjši pridelek. Čebulice močno okuženega česna so slabše kvalitete in se slabše skladiščijo. Rja je patogen, ki se lahko ohranja na okuženih rastlinskih ostankih. Veter in dežne kaplje zanesejo spore na zelene dele rastlin. Poletne spore lahko veter širi na večje razdalje. Optimalne razmere za razvoj bolezni so visoka relativna zračna vlaga in temperature okrog 15 °C.  Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24 °C. Jakost okužbe se poveča, ko so rastline v sušnem stresu.

Sajenje zdravih strokov, ustrezno širok kolobar in zaoravanje okuženih rastlinskih ostankov so pomembni preventivni ukrepi varstva pred to boleznijo. Razvoj bolezni je hitrejši pri rastlinah, ki so slabo preskrbljene s kalijem in pretirano gnojene z dušikom.

Za varstvo česna pred rjo so registrirani pripravki: Cuprablau Z 35 WP (karenca je 3 dni), Ortiva, Mirador 250 SC, Zaftra AZT 250 SC, Mirador 250 SC, Zoxis (karenca je 14 dni), Luna experience (karenca je 7 dni).

Pripravila: Breda Vičar

Viri: Miklavc J., Mešl M., Matko B.,2016, Tehnološka navodila za varstvo vrtnin (čebulnice). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor