V času madžarske okupacije se je v Prekmurju pojavila in razširila nalezljiva ohromelost prašičev. Zaradi tega se je oktobra 1946 ustanovil v Murski Soboti zavod Vetserum (ustanovitelj: zvezna vlada v Beogradu; pogovorno med ljudmi je še vedno poznan pod imenom »Vecerum«). Naloga zavoda je bila diagnostika nalezljive ohromelosti prašičev, strokovno vodstvo zatiranja bolezni, predvsem pa proizvodnja adsorbat vakcine za preventivno cepljenje. V tem času je zavod vodil okrajni veterinar v Murski Soboti dr. Jože Samec.
Največji razmah na področju znanstvenega dela z virusom prašičje ohromelosti in proizvodnje vakcine je zavod doživel pod vodstvom dr. Evgena Kodrnje, ki je bil direktor Vetseruma do leta 1949. V tem času je bila ohromelost zatrta, ostala so le manjša žarišča, ki so se pojavljala do 1951 leta. Leta 1950 (v tem času je zavod vodil dr. Ivan Kenda) je ustanoviteljske pravice nad zavodom prevzel Veterinarski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani, ki je zavod preimenoval v Veterinarski zavod Murska Sobota. Pozimi 1951/52 se je začela sistematična masovna akcija za zatiranje kužnih spolnih bolezni goveje črede v Pomurju.
Dne 28. aprila 1952 je veterinarski tehnik Janko Močnik osemenil prvo kravo v Polani pri Murski Soboti in s tem se je začelo novo obdobje v govedoreji Pomurja. Še isto leto se je Janku Močniku pridruži veterinar Alfred Trenz, ki je bil direktor zavoda do polovice 1954 leta. Ker se je pokazala potreba po proizvodnji semena z lastnimi biki, je začel z intenzivnimi pripravami za ureditev hleva in laboratorija. Z odvzemom semena se je pričelo 8. oktobra 1952. S prihodom mladih strokovnih kadrov na zavod (pod vodstvom Baša Uroša), v letih 1954 in 1955 je bil organiziran laboratorij za bakteriološko, serološko in parazitološko diagnostiko ter ambulanta za zdravljenje živali s stacionarjem in s stalno dežurno službo. Čeprav se je osemenjevanje začelo uvajati predvsem iz zdravstvenih razlogov se nikoli ni zanemaril njegov zootehnični pomen. Obdobje 1957 – 1960 je zelo pomembno s stališča selekcije lisaste pasme, saj se je pričelo s progenim testiranjem bikov. Osemenjevalna in selekcijska služba sta bili do leta 1959 organizacijsko in strokovno ločeni, ena v okviru veterinarske službe, druga pa v Okrajni zadružni zvezi. Leta 1959 je prišlo do združitve obeh služb, Veterinarski zavod pa se je preimenoval v Živinorejski veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota.
Leta 1959 je bil izgrajen hlev za plemenske bike in ostali prostori za pridobivanje in pripravo semena.
Okrajni ljudski odbor Murska Sobota je v januarju 1961 prenesel ustanoviteljske pravice Živinorejsko veterinarskega zavoda na Okrajno kmetijsko zbornico za Pomurje Murska Sobota. Ta je že istega meseca zavod preimenovala iz ŽVZ v Kmetijski zavod za Pomurje Murska Sobota, za ravnatelja oziroma direktorja pa imenovala ing. Franca Zadravca (novembra istega leta se je ponovno preimenoval v Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota). V letu 1963 smo kot prvi v Evropi pričeli z direktnim testiranjem mladih plemenskih bikov. Za ta namen je bil zgrajen nov hlev, čedalje večji del živali se je zredilo doma in tako zmanjšalo potrebe po uvozu.
Leta 1978 se je ŽVZ za Pomurje Murska Sobota združil v Sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) ABC Pomurka Murska Sobota in se preimenoval v ABC Pomurka – Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota. Za celotno obdobje je značilno izredno intenzivno delo na selekciji in reprodukciji domačih živali. Leta 1981 se je končala izgradnja novega hleva za vzrejo plemenskih bikov – s tem so bile v celoti prevzete obveznosti po selekcijskem programu vzreje bikov listaste pasme za Slovenijo. Velika pridobitev za strokovno delo je bila ustanovitev kemijskega laboratorija v letu 1980. Ta oddelek si je leta 1994 pridobil tudi status raziskovalne enote. V letu 1991 se reorganizira svetovalna služba. Služba, ki je bila do takrat v kmetijskih zadrugah se prenese na zavod. S tem se močno poveča strokovna ekipa in povezave specialistične službe s službo na terenu.
Naslednja sprememba imena zavoda je bila v letu 1992, ko se je preimenoval v: »ŽVZ za Pomurje Murska Sobota« (brez ABC Pomurka). Leta 1994 se je pričelo z izgradnjo Osemenjevalnega centra za plemenske merjasce v Bakovcih. Center je opremljen s sodobno laboratorijsko opremo kar zagotavlja možnost visoke strokovnosti, plemenski merjasci pa izvirajo iz domačih selekcijskih farm in iz uvoza. Z ustanovitvijo
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so vsi Zavodi prešli pod njeno okrilje.
ŽVZ za Pomurje se je preimenoval (l. 2001) v Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota.