Pleveli v koruzi
Čeprav vemo, da je koruza, ko zraste precej robustna rastlina in ji večina plevelov takrat več ne more škodovati, je pa precej občutljiva na negativen vpliv plevelov od setve, pa nekje do 8. lista in nekoliko dlje. Poleg tega, da pleveli jemljejo koruznim rastlinam prostor, vodo, hranljive snovi, ustvarjajo tudi boljše pogoje za pojav in širjenje bolezni, vplivajo na razvoj škodljivcev ali pa so celo njihove hranilne rastline. Pri koruzi je prag škodljivosti plevelov precej nizek, zato lahko pride do večjih izgub pridelka, če pleveli ovirajo razvoj koruznih rastlin v teh zgodnjih razvojnih fazah. So se pa pri koruzi, tako, kot pri drugih kulturah, razvili zaradi tehnike pridelovanja določeni pleveli, ki jim pravimo okopavinski pleveli. Velja, da prične njihov razvoj bolj ali manj zgodaj spomladi in se konča pozno jeseni. Kateri pleveli bodo bolj prevladali, je odvisno od rastnih razmer – vremenske razmere (količina padavin), talne razmere (vrsta tal, kislost tal, založenost s hranili), vrstenje posevke (kolobar) in tehnika pridelave. Z obdelavo tal, gnojenje in kolobarjem posredno vplivamo na zastopanost posameznih vrst plevelov in lahko veliko pripomoremo k manjši zapleveljenosti. Med enoletnimi širokolistnimi pleveli se pri nas največ pojavljajo: bela metlika, mnogosemenska metlika, srhkodlakavi ščir, navadna loboda, breskovolistna dresen, ptičja dresen, pasje zelišče. Med enoletnimi ozkolistnimi pleveli so najpogostejši: navadna kostreba, krvavo rdeča srakonja, zeleni muhvič, sivo zeleni muhvič. Ti pričnejo kaliti pri 8°C. Večletni pleveli pa so: plazeča pirnica, divji sirek, prstasti pesjak, navadni plotni slak, njivski osat, topolistna kislica, navadni gabez, plazeča pirnica. Ti pleveli se nam največkrat z obdelovanjem širijo od robov njiv k notranjosti njivskih površin, kjer skoraj nemoteno rastejo in se potem razširjajo. Širijo se lahko s semenom, kot tudi z vegetativnimi deli, zato so v pridelavi koruze še toliko bolj problematični. Kritičen čas zatiranja plevelov pri koruzi je med 2. in 9. listom koruze. Je pa treba biti previden, saj je v tem času koruzna rastlina najbolj občutljiva in z nepravilnim ukrepanjem lahko poškodujemo koruzne rastline. Kdaj se bomo odločili za ukrepanje proti plevelom, je predvsem odvisno od vrste tal, vrste plevela in predvidenega načina ukrepanja proti plevelu. Najpomembnejši čas je prvih 5 do 6 tednov po vzniku koruze, v tem času koruza bolj počasi raste, je gola in neporasla, pognojena tla pa nudijo plevelom ugodne razmere za njihovo kalitev in razvoj. Nekako velja, da naj bi z vsakim odlašanjem ukrepanja proti plevelu z vsakim dodatnim razvitim listom ob nastopu konkurenčnih odnosov izgubili 2 – 3 % pridelka.
In kako se lotimo zatiranja plevelov?
Najučinkovitejši način je pravilna uporaba registriranih herbicidov, ki jih vedno uporabljamo po navodilu o uporabi. Prepričati se moramo katere plevele imamo na njivskih površinah, preveriti kateri herbicidi delujejo na določene plevele in se po posvetovanju s strokovnjakom odločiti, kako bomo uporabljali te herbicide. Pomembno je tudi, da upoštevamo, kako velika je že koruza in, da nam nekateri herbicidi lahko koruzo ob nepravilni uporabi tudi poškodujejo.
Zelo priporočljiv način zatiranja pa je mehanično zatiranje plevelov. To mehanično zatiranje naj bi vključevalo brananje pred setvijo, če je setvišče dovolj zgodaj pripravljeno in je plevel že začel kaliti; brananje po setvi in pred vznikom, če koruza zaradi slabih razmer počasi kali, temperaturno manj občutljivi pleveli pa so že vznikli; prvo kultiviranje v času, ko ima koruza 2 do 4 liste (10 – 15 cm); drugo kultiviranje v času, ko ima koruza 6 do 8 listov (30 do 50 cm); tretje kultiviranje pa opravimo po potrebi v času, ko je še možen prehod s traktorjem in okopalnikom (izstopanost pozno kalečih plevelov – termofilnih plevelov).
Kakšnega načina se boste kmetovalci, pridelovalci koruze, poslužili,  je odvisno predvsem od vas samih, od talnih tipov, kjer raste koruza, razpoložljive mehanizacije in še česa. Bi pa opozorila, če boste kombinirali uporabo herbicidov in mehanično obdelavo, počakajte toliko časa, da herbicidi uničijo plevele in šele potem ukrepajte.

Škodljivci koruze v tleh
Škodljivci koruze so strune ali pokalice, sovke, koruzna vešča, švedska mušica, koruzni molj in v zadnjem času koruzni hrošč. Uporabimo izključno registrirane insekticide: force 1,5 G v količini 5 – 7 kg/ha – ob setvi v vrste – za zatiranje strun in drugih talnih škodljivcev, force 1,5 G v količini 15 kg/ha – ob setvi v vrste – za zatiranje koruznega hrošča.
Ali imamo prisotne strune na naših njivah je odvisno od mnogih dejavnikov. Na nekaterih površinah lahko skoraj zagotovo vemo, da bodo strune prisotne. To so preorani travniki, pašniki, njive, ki že nekaj časa niso bile obdelane. Ličinke strun se pojavljajo tudi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasno travno-deteljne mešanice, veliko žit in če so njive močno zapleveljene, zanemarjene. Najhitrejši način, da se prepričamo o prisotnosti strun je posejana pšenica na nekaj mestih na globino 5 – 6 cm, kjer se zelo hitro pokažejo strune. Lahko tudi razrežemo krompir na polovice in zakopljemo v zemljo ter ugotovimo prisotnost strun. Lahko pa naredimo nekaj izkopov na zemlji in ob prisotnosti strun le-te najdemo. In šele nato se odločimo za kemično zatiranje. Strune (ličinke hroščev pokalic) obžirajo seme, korenine in pritlehne dele stebla koruze. V sušnih obdobjih se napad strun običajno poveča, ker skušajo ličinke nadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem korenin. Rešitev je setev tretiranega semena koruze z insekticidom sonido.
Sovke se pri nas pojavljajo občasno. V mesecu maju in v začetku junija se zavrtajo v rastišče koruznih rastlin, jih uničijo ali močno zavrejo njihov razvoj. Uničevanje sovk je dokaj težavno, ker so v tleh in na »svetlo« pridejo šele v nočnem času. Največ lahko naredimo sami z intenzivnim obdelovanjem tal (propad gosenic) in strnišča se ne smejo zapleveliti.
Koruzna vešča je škodljivec, ki je bolj problematičen na Primorskem, v SV Sloveniji zaenkrat še ne dela gospodarske škode. Pred tem se lahko branimo z dobrim in pravilnim kolobarjem, pravočasnim in globokim zaoravanjem. Ko opazimo koruzno veščo (ko je presežen prag škodljivosti) lahko uporabimo insekticide: decis (0,5 l/ha), decis 2,5 ec (0,5 l/ha), gat decline 2,5 ec (0,5 l/ha), sparviero (0,125 l/ha), coragen (125 ml/ha). Seveda upoštevamo navodila o uporabi fitofarmacevtskega sredstva.
Proti koruznemu hrošču bomo najbolj učinkoviti, če bomo upoštevali najmanj dvoletni kolobar. Uporabimo lahko tudi zgoraj omenjeno ffs (force), ali pa v času naleta odraslega koruznega hrošča (ko nam služba za napovedovanje to sporoči) tretiramo koruzne rastline z registriranim ffs decis, decis 2,5 ec, gat decline. . Je pa to v času, ko je koruza precej visoka (od 2 m dalje) in je pri nas to skoraj nemogoče izvesti. Tretiranje iz zraka je pri nas prepovedano, naprav, ko bi jih pa lahko tako visoko dvignili od tal, žal nimamo. Največ bomo naredili, če bomo upoštevali najmanj dvoletni kolobar.

Metka Barbarič, KGZS-zavod MS