Proso je eno najstarejših nepravih žit, ki dobro črpa vodo in hranila iz globljih plasti. Je tujeprašna rastlina in sorte se med sabo križajo. Nekdaj je bila pridelava prosa težaško delo, ker so ga ročno pleli in 1-2 krat okopavali. Danes temu več ni tako, a se ga še vedno seje na manjših površinah, kot bi se ga lahko, saj ima kratko rastno dobo in je zanimivo tudi za siliranje cele rastline za krmo konj in goveda.
Proso je po izgledu podobno ostalim žitom. Bil je visoka 70-100 cm. Posebnost je ta, da so steblo in listje dlakavi, cvet je metlica, precej razvejana, zrno pa je zelo drobno. Proso je poljščina, ki za svoj razvoj rabi obilo toplote, ima pa zelo dobro odpornost proti suši. Kali pri minimalni temperaturi 8-10°C, vznika zelo počasi, rastline prosa pa so zelo občutljive na mraz. Optimalne temperature za razvoj so 18-24°C.
Proso zelo dobro vzdrži sušne razmere, tudi če te trajajo dalj časa, po podatkih iz literature tudi 40-50 dni. Rastlina ohrani možnost asimilacije tudi pri visokih temperaturah. Transpiracijski koeficient za proso je mali, od 140-190, kar pomeni da dobro ekonomizira z vodo. Proso ima zelo kratko vegetacijo, saj od setve do žetve potrebuje od 60-110 dni. V klimatskih razmerah severovzhodne Slovenije ga
priporočamo posejati čim prej v juniju. To je poljščina, ki se lahko seje za zgodnjim krompirjem, pri zgodnjih setvah lahko pričakujemo normalen razvoj posevka in pri dobri agrotehniki pridelke tudi nad 5 t/ha.
Proso dobro uspeva na strukturnih, plodnih tleh, ki niso zapleveljena, na srednje težkih strukturnih tleh. Slabše pridelke daje na zelo lahkih peščenih in prodnatih tleh, ne uspeva pa na težkih, nestrukturnih in zbitih tleh, na katerih se rada pojavlja skorja. Ne uspeva na izrazito kislih tleh.  V kolobarju se največkrat seje po spravilu ječmena, krmnega graha, inkarnatke, zgodnjega krompirja in vrtnin. Neprimerna predposevka sta oljna ogrščica in koruza. Po prosu lahko sejemo ozimno pšenico. Pri pripravi tal je potrebno doseči primerno strukturo tal zaradi setve izredno drobnega semena, tako, da ima seme dobre pogoje za vznik. Setev opravimo samo z minimalno obdelavo s krožnimi branami in s predsetvenikom, če pa je zemlja dobro strukturna in ni zbita, pa samo s predsetvenikom in opravimo setev. Zaradi drobnega semena, ki ga moramo posejati plitveje, je potrebno setvišče pripraviti s predsetvenikom, ki ustvari trdo posteljico in rahel pokrovni sloj, tako da ima seme dobre pogoje za vznik.

SETEV IN GNOJENJE PROSA
Za doseganje visokih pridelkov je potrebno proso tudi dobro gnojiti. Pri dobro založenih tleh je prosu potrebno gnojiti s 30-60 kg/ha dušika, 30-90 kg/ha fosforja in 40-60 kg/ha kalija. Setev opravimo z žitnimi sejalnicami ali sejalnicami za setev trav na 12,5-15 cm. Proso lahko sejemo tudi v široke vrste z medvrstno razdaljo 25-40 cm, znana pa je tudi setev v trakove. Pri gosti setvi je potrebno 200-300 kalivih zrn/m², oziroma 20-25 kg/ha semena, pri setvi v široke vrste in trakove pa 150-200 kalivih zrn/m², oziroma 10-16 kg/ha semena. Globina setve je odvisna od priprave tal in vlage v setvenem sloju in se giblje od 2-4 cm v ugodnih razmerah, oziroma 4-5 cm v izredno sušnih razmerah. Proso sejemo, ko so tla na globini 5 cm ogreta na 12°C. Ker se setev opravlja v toplem in sušnem vremenu je zaželeno po setvi opraviti valjanje. Po setvi je potrebno paziti, da se ne razvije skorja, če pa se le-ta pojavi, jo je potrebno obvezno razbiti z brananjem in sicer prečno na vrste. Za kemično zatiranje plevelov pri nas ni registriranih pripravkov. Zato tla čim bolj kvalitetno pripravimo, da se posevek hitreje razvija in z zastiranjem preprečuje razvoj plevelov.
Kot glavni posevek ga sejemo med 10. in 31. majem. Setve pred 10. majem so običajno prezgodnje in seme slabo kali. Kot strniščni posevek pa sejemo proso od 25. junija do 10. julija. Pri setvi za glavni posevek je rastna doba za 15-20 dni daljša kot pri setvi za strniščni posevek.
Povprečna rastna doba prosa je 80 dni. Zaradi neenakomernega zorenja je potrebno žetev opraviti, ko je zrnje v osrednjem delu metlice v voščeni zrelosti, spodnji del pa nima več zelenih zrn. Po žetvi je potrebno proso posušiti na 14 % vlage in ga tako posušenega skladiščiti.
Proso kot glavni posevek žanjemo konec avgusta z žitnim kombajnom. Pridelki se gibljejo od 0,8-3 t zrnja/ha. Pridelki slame so med 4-5 t/ha, pričakovani pridelek zelene mase je 10-20 t/ha. Silirano proso je primerno za prehrano goveda, prosena slama za prehrano konj.

NAMEN PRIDELOVENJA PROSA
Proso pridelujemo za krmo za ptice, kokoši, nesnice kot neoluščeno, za prežvekovalce pa kot voluminozna krma v voščeni zrelosti. Neoluščeno proso je odlična krma za prašiče. Govedu in drobnici krmimo tudi cele rastline. Pokosimo ga v voščeni zrelosti, posušimo za seno, siliramo, lahko pa v posevek spustimo živino, da ga popase. Prosena krma je kakovostna, vendar je pridelek majhen, od 10-20 t zelinja ali 2-4 t sušine/ha. Ljubitelji prosenega prosa, pokošenega v stadiju latenja, so konji. Proseno slamo ali prosenico pokrmimo živini ali porabimo za nastil. S podorano zeleno gmoto ali proseno slamo in z žetvenimi ostanki oskrbimo tla z organskimi snovmi.
Seveda pa proso lahko pridelujemo kot zrnje in kašo, saj vsebuje zrnje do 15% beljakovin z aminokislinami lizin, cistin in triptofan, z vitamini E in B, s kremenčevo kislino. V kalčku zrnja je do 4% maščob. Po kakovosti in hranilnosti je podobno pololuščenemu rižu. Proso pa je lahko tudi kot naravno zdravilo v dietni prehrani po boleznih in tudi za čiščenje telesa. Dodajamo ga lahko k solatam ali prilogam. Iz mladih listov in kalčkov lahko stisnemo klorofilni sok. Proso pospešuje znojenje in izločanje vode. Je pa prosena kaša lahko prebavljiva in okusna jed.

Viri:
– Tehnološka navodila za ekološko pridelovanje poljščin, LJ, 2017
– Darja Kocjan Ačko, Hmeljarski bilten, 2012
– Darja Kocjan Ačko, Pozabljene poljščine, 1999

Metka Barbarič, KGZS-zavod MS