Na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Murski Soboti smo prvi v Sloveniji, ki smo se odločili za uvedbo ELISA testa za ugotavljanje brejosti iz vzorcev mleka. Ne gre za hormonski test, ki je zaradi morebitnih bolezenskih stanj na rodilih manj zanesljiv, pač pa za test, ki deluje na principu ugotavljanja prisotnosti specifičnih beljakovin (angleško PAG-pregnancy associated glykoproteins), ki jih izloča posteljica v času brejosti. Že po 28. dnevu brejosti je nivo teh beljakovin dovolj visok, da lahko z zelo veliko zanesljivostjo, nad 97 %, napovemo ali je žival breja ali ne. V zgodnjem obdobju, do 45. dneva po osemenitvi, obstaja določena mera previdnosti, saj lahko pride do zgodnje embrionalne smrtnosti, specifične beljakovine pa se še vedno izločajo v mleku. To velja v primeru nizkih vsebnosti PAG, v primeru visokih vsebnosti pa je test zanesljiv tudi v zgodnjem obdobju. Test se od klasičnih metod ugotavljanja brejosti razlikuje po tem, da je enostaven, hiter, zanesljiv, higienski in ni naporen za žival in tistega, ki opravlja vzorčenje. Pozornost moramo posvetiti natančnosti pri vzorčenju in navajanju podatkov o živalih, ki jih želimo preiskati. Analizo lahko opravljamo na polnem ali posnetem mleku, kakor tudi na vzorcih, ki so bili termično obdelani v postopku analize mleka v laboratoriju.
Tržne razmere zahtevajo od kmetovalcev, da se prilagajajo ali opuščajo določene panoge kmetijske proizvodnje. Intenziviranje proizvodnje prinaša probleme na različnih strokovnih področjih (prehrana živali, reprodukcija, zdravstveno varstvo …). Kmetje sami ob povečanih stroških reje ne uspevajo izkoristiti genetskega potenciala živali. Povprečna mlečnost v regiji komajda presega 5000 kg mleka, plodnostni kazalci pa kažejo na močno podaljšano obdobje med telitvami (> 425 dni). Neekonomična reja obremenjuje okolje.
Motnje v reprodukciji predstavljajo pomemben ekonomski problem v reji krav molznic. Okrog 25 % krav se letno izloči iz reje, mnoge prav zaradi slabih rezultatov plodnosti. Če žival osemenimo, pa ne ostane breja, se običajno vrne v pojatev po približno 21-ih dneh. Ker je sposobnost ugotavljanja pojatev iz različnih razlogov v sodobni reji govedi daleč od optimalne (tihe pojatve, številčnost živali, pomanjkanje časa, …), živali, ki se niso obrejile in ne kažejo znakov ponovne pojatve, zaznamo šele, če jih damo pregledati. Tako se podaljšuje čas med telitvijo in ponovno obrejitvijo (poporodni premor) in doba med telitvami, s tem pa se zmanjšuje število reprodukcijskih in na to vezanih proizvodnih ciklov, ki jih žival zmore v svojem življenjskem obdobju. Metode, ki omogočajo zgodnje in zanesljivo ugotavljanje brejosti ali nebrejosti so zato pomembne pri izboljšanju reprodukcijske in ekonomske učinkovitosti v reji krav molznic.
Kaj so posledice slabše brejosti v čredi krav molznic?
– Zmanjšana proizvodnja mleka
– Povečano izločanje krav
– Večja vzreja živali za remont
– Povečani stroški za nakup živali
– Izguba krav v zrelem obdobju na vrhuncu proizvodnje
– Razpršenost telitev v daljšem časovnem obdobju
– Manj prodanih telet
– Izguba visoko vredne genetike
– Dodatni stroški veterinarskih posegov in osemenjevanja
Zakaj in kdaj uporabljamo test na brejost:
– Za potrditev zgodnje brejosti že od 28. dneva po osemenitvi
– Kot potrditev klasičnemu pregledu na brejost v kasnejšem obdobju
– Test je enostaven, hiter, zanesljiv, higienski in ni naporen za žival in rejca
– Pomaga pri diagnostiki plodnostnih motenj, ugotavljanju embrionalne smrtnosti in abortusov
– Kot podpora veterinarjem, ki so pomemben soorganizator in izvajalec managementa reprodukcije v čredi krav molznic