Silažo je priporočljivo pokrivati s folijo, da preprečimo dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Folijo običajno obtežimo s starimi gumami ali vrečami polnimi peska – predmeti, ki nimajo ostrih robov, da bi poškodovali folijo. Bistvenega pomena je, da v silirni masi zagotovimo anaerobne pogoje, ki nam pomagajo ohraniti zdravo in kakovostno silažo. Brez prisotnosti zraka ima dobro pripravljena silaža večletno obstojnost.

Dnevni odvzem silaže :

Po priporočilih strokovnih služb (dr. Jože VERBIČ) naj bo odvzem pozimi vsaj 20 cm, poleti pa vsaj 35 cm po celotni odprtini silosnega kupa. To pa bo predstavljalo velik PROBLEM. Predvsem v koritastih silosih, na kmetijah z majhnim staležem goveje živine bo ta priporočljivi odvzem  največji problem glede obstojnosti silaže.

Živimo v času podnebnih sprememb. Tako dnevne temperature, kot sezona vegetacije so nepredvidljive.

Pri dnevnem odvzemu ugotavljam veliko nepravilnosti glede na priporočljiv dnevni odvzem silaže. Zaradi rahljanja silaže v kupu in vdora zraka, omogočimo rast in razvoj mikroorganizmov. Le ti se hranijo s silažo v njo pa izločajo svoje izločke (plesni mikotoksine), silaže se zaradi mikrobne aktivnosti segrevajo. Zelo pomembna je ostra rez silaže in ponovno pokrivanje odprtine s folijo. Če omogočimo prisotnost zraka prihaja do hitrega razmnoževanja bakterij, kvasovk in plesni. Z rastjo in razmnoževanjem našteti mikroorganizmi izkoriščajo hranilne snovi iz silaže, v silažo pa izločajo svoje presnovke. Torej če so izpolnjeni najpomembnejši pogoji za rast in razmnoževanje mikroorganizmov (vlaga, toplota, zrak), se bodo hitro namnožili. Njihovi stranski produkti so CO₂ – ogljikov dioksid, izločki od katerih so nekateri strupeni in seveda toplota, katero ugotovimo s segrevanjem silaže.   Pregrete silaže, predvsem koruzne, so polne kvasovk in plesni, ki za prehrano prežvekovalcev niso primerne, pogosto so celo zaradi previsoke vsebnosti mikotoksinov strupene. Govedo tako pregreto silažo zauživa z odporom.

Odvzeto silažo je najboljše čim prej pokrmiti. Ne je skladiščiti v krmilno mešalnih prikolicah, ali na krmilni mizi po 2 do 3 dni, kar se v praksi dogaja.

Kako si lahko pomagamo:

• Prilagajanje sestave dnevnega obroka kapaciteti silosa
• Sendvič silaža (koruzna in travna silaža v enem silosu)
• Pri novogradnjah graditi nižje, ožje in daljše silose
• Siliranje travna in koruzne silaže v okrogle bale

Sestavil : Janez Lebar un.dipl.inž.kmet.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota