Splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili je od 15. novembra do 1. marca, gnojenja s hlevskim gnojem od 1. decembra do 15. februarja in gnojenja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, od 15. oktobra do 1. marca.

Časovne prepovedi uporabe gnojil se nanašajo na čas, ko rastline dušika ne potrebujejo (pozimi). V jesensko-zimskem obdobju so njivske površine največkrat neporaščene, zato na njih ni porabnikov dušika. Tudi travniki in posejane njive v tem obdobju ne potrebujejo dušika, saj se rast rastlinja v tem obdobju ustavi ali zelo upočasni. Če se v času prepovedi kljub temu gnoji, ostajajo v tleh presežki dušika, ki se izpirajo v podtalje. To pomeni nevarnost za onesnaženje pitne vode z nitrati, hkrati pa tudi neposredno izgubo hranil, ki jih rastline potrebujejo kasneje v spomladanskem času. Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo upoštevati obdobja prepovedi uporabe tekočih organskih gnojil, mineralnih gnojil in hlevskega gnoja na kmetijskih zemljiščih, v nasprotnem primeru to predstavlja kršitev predpisanih zahtev ravnanja s področja navzkrižne skladnosti. Gnojenje je prepovedano tudi kadar so tla pokrita s snežno odejo, zmrznjena ali nasičena z vodo, ne glede na datum.

V posameznih primerih predpisi dopuščajo tudi poznejšo jesensko ali zgodnejšo pomladansko uporabo gnojil, kot je določeno s splošno časovno prepovedjo (primeri: območje submediteranskega podnebja, rastlinjaki ali ozimine).

Pripravila: Metka Barbarič