Za pridelavo krme je pri nas v Sloveniji koruza še vedno vodilna pri pridelavi energetsko bogate osnovne krme kot silaža in kot zrnje pri pridelavi energetsko bogate močne krme. Najboljša lastnost koruze je v tem, da v zelo kratkem času vegetacije z njo pridelamo največ sušine in energije po hektarju. V primerjavi z drugimi travami, se pri koruzi ohranja prebavljivost zelenega dela rastline, z zorenjem storža in zrnja pa dodatno pridobiva na energiji, saj se v zrnu nabira škrob. Zaradi podnebnih sprememb pa med samo vegetacijo koruze prihaja do vedno bolj neugodnih vremenskih razmer za pridelovanje koruze. Hladnemu in vlažnemu obdobju sledi vroče in suho obdobje vegetacije, kar vodi do vedno slabših pridelkov in dražje pridelave.  Enostavno nimamo več zmerne klime v optimalnem času vegetacije. Koruza je uvožena poljščina in pri nas uspeva v najbolj ugodnem času vegetacije.  Pri temperaturah pod 8 ° C se razvoj koruze zaustavi, prav tako pri temperaturah nad 30 ° C.  Letos smo imeli do sredine julija ugodne pogoje za rast in razvoj koruze, lahko bi rekli celo preveč padavin. Zaradi tega je koruza slabo razvila koreninski sistem, saj ni bilo potrebe da bi iskala vodo v globini. V avgustu pa je prišel vročinski val, tako so previsoke temperature in vetrovi zaustavile rast in razvoj koruze. Suša je predvsem na prodnato peščenih tleh rast in razvoj koruze popolnoma zaustavila. Suša in vetrovi so povzročili prisilno dozorevanje, lahko bi rekli izsušitev – dehidracijo rastlin.  V takih pogojih rasti, koruzna rastlina ni sposobna pretvoriti sladkorjev, ki se nahajajo v rastlini naprej v škrob in ga skladiščiti v zrnu, zato opažamo prisilno dozorela in nagrbančena zrna. Pridelki bodo nižji od običajnih.
Po vročem in sušnem obdobju, bodo prišle padavine. Vlaga, toplota, odmrli listi in zreli storži pa so zelo dobra osnova za pojav Fusarioz. Na koruzi se razvije vrsta Fusarium moliniforme, ki izloča veliko različnih mikotoksinov. Od teh sta za zdravje in rejski uspeh problematična DON – deoksinvalenon in ZEA – zearalenon. Za sam prenos spor plesni pa služijo različni pleveli, ki so prisotni v koruznih posevkih. Zaradi prisotnosti različnih plevelov (trave, zeli), se na poljščine  prenašajo različne vrste plesni. Že samih plesni iz rodu Fusarium je preko 20 različnih vrst, nekatere vrste se pojavljajo na ječmenu in pšenici, druge na koruzi, tretje na soji…
Da se koruza ne bo okužila s plesnijo  priporočam koruzo za silažo in za zrnje čim prej pospraviti, preden nastopi deževno obdobje. Predvsem na prodnato peščenih tleh, kjer je dehidrirala in prisilno dozorela. Po analizah že na nekaterih njivah zrezana cela koruza vsebuje 45  % suhe snovi.
Poleg naštetega moramo pred spravilom koruze za silažo paziti na nekaj najpomembnejših zakonitosti pri postopku pravilnega siliranja :

1. Siliranje koruznega zrna – koruznega zdroba :
Na prodnato peščenih tleh in na izpostavljenih legah, kjer je koruza prisilno dozorela nimamo več kaj čakati. Ličkanje je popolnoma suho,  zrno se je izsušilo – prisilno dozorelo.  Za siliranje koruznega zrna se priporoča 65 % suhe snovi, da se koruzni zdrob boljše potlači. Po določanju sušine koruznega zrna s prodnato peščenih tal ugotavljamo, da ta vsebuje od 70 % do 75 % suhe snovi. To pa je že preveč za siliranje. Če bomo še čakali bo zrno presuho in bo potrebno za dobro tlačenje zdrob polivati z vodo. To nam pa daje nepotrebno delo in dodatne stroške pri pripravi siliranega zdroba.

2) Siliranje cele koruzne rastline :
Čas spravila cele koruzne rastline prizadete po suši, za silažo je takrat, ko rastlina doseže optimalno sušino. Ne moremo se več zanesti na mlečno črto. Priporočamo,  da koruza  vsebuje od 30 do 40 % suhe snovi, saj je to najprimernejša sušina za ugoden potek mlečno kislinske fermentacije. Sušina na prodnato peščenih tleh in na najbolj izpostavljenih legah je že marsikje višja od 40 %. Torej nimamo več kaj čakati.
Čistoča koruze pred siliranjem :
Če so spodnji listi po nalivih blatni in onesnaženi z blatom ali celo gnojevko, žanjemo višje. Z višjo žetvijo ne poberemo najbolj umazanih spodnjih listov in stebla. Z umazanijo vnašamo spore plesni rodu Aspergillus in bakterije iz rodu Clostridium.
Dolžina rezi :
Zaradi boljšega tlačenja priporočamo 0,5 cm dolžino rezi. Drobno zrezana masa za siliranje se boljše in lažje potlači. Razen tega načnemo koruzna zrna, ki se kasneje v prebavnem traku krav in govejih pitancev boljše prebavijo. V iztrebkih ne ostanejo cela neprebavljena zrna.
Hitrost siliranja :
Koruzno rastlino moramo po začetku siliranja čim prej posilirati. S tem se izognemo nepotrebnemu pokrivanju in odkrivanju med siliranjem. Zaradi vroče koruze obstaja nevarnost, da se ta v navoženem kupu ob prisotnosti zraka pregreje.
Dobro tlačenje silažne mase :
Koruzna rastlina mora biti zelo dobro potlačena. S tem iztisnemo zrak iz silirnega materiala in omogočimo ugodno mlečno kislinsko fermentacijo.
Zrakotesno zapiranje silosa :
Priporočljivo je pokrivanje s folijo, da preprečimo dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Folijo običajno obtežimo s starimi gumami ali vrečami polnimi peska – predmeti, ki nimajo ostrih robov, da bi poškodovali folijo. Bistvenega pomena je, da v silirni masi čim prej zagotovimo anaerobne pogoje za fermentacijo, torej brez prisotnosti zraka. Priporočamo tudi pokrivanje z mrežo, da folijo zaščitimo pred vranami, ki naredijo veliko škodo ko jo prekljuvajo in v silažo spustijo zrak.
Dodajanje silirnih dodatkov ni potrebno. Sama mlečnokislinska fermentacija poteka nemoteno, saj kot smo že omenjali, dehidrirana koruza po suši vsebuje veliko sladkorjev, ki so najpomembnejša hrana za mlečno kislinske bakterije.
Dnevni odvzem silaže :
Po priporočilih strokovnih služb naj bo odvzem pozimi vsaj 10 cm, poleti pa vsaj 20 cm po celotni odprtini silosnega kupa. Predvsem na kmetijah z majhnim staležem goveje živine prihaja do premajhnega dnevnega odvzema in posledično do naknadne fermentacije in kvarjenja silaže.

Slika 1 : Koruze prizadete od suše in vetrov na prodnato peščenih tleh, so dobro nastavile storže, ki pa so dehidrirali in prisilno dozoreli

Pri pripravi mase za siliranje iz koruze prizadete po suši se moramo še bolj držati opisanih postopkov siliranja. Samo siliranje moramo opraviti čim hitreje, da se material na kupu ne pregreje – skuri, kar se rado zgodi če je prisoten zrak. Šele po dobro potlačenem in zrakotesno zaprtem silosu smo lahko mirni, saj začne potekati želena mlečnokislinska fermentacija. Vseh naštetih pravil siliranja se moramo držati še bolj dosledno kot pri siliranju koruze v normalnih pogojih.
Zaradi  učinkovitejšega dela in nevarnosti vročinskih kapi silirajmo v najhladnejšem delu dneva – v zgodnjih jutranjih urah.
Zaradi siliranja vroče koruze se lahko zgodi, da je fermentacija izredno hitra. Pod folijo se naberejo plini, ki jo dvigujejo. Med plini prevladuje CO2, ki je dober konzervans. Silažo pustimo pri miru, saj se plini poležejo in nato po potrebi popravimo folijo. Če pa folijo dvignejo previsoko, pa lahko previdno spustimo pline ven izpod folije, vendar pazimo na zadušitve.

Slika 2 : Koruze sejane po ječmenu so kljub suši in vetrovom v fazi metličenja

3. Žetev koruze za zrnje :
Koruze na prodnato peščenih tleh so dozorele in primerne za žetev in spravilo zrnja. Računati moramo na to, da je letos koruza zaradi suše in vetrov dehidrirala in posledično prisilno dozorela. Tudi koruze na težkih tleh so že v fazi voščene zrelosti. Opozoril bi rad, da je ličkanje popolnoma suho, ali delno zeleno, zato jo je potrebno nujno spremljati glede izgube vlage in optimalnega časa za spravilo. Vsak dan s temperaturami okrog 30 ° C in vetrovi nam izredno močno vpliva na izgubo vlage.  Po obilnih padavinah, ki bodo prišle zelo hitro pa bo veliko vlage in se bodo začele razvijati Fusarioze, katerih izločki so strupeni za zdravje domačih živali in ljudi.
4. Koruze sejane po žetvi ječmena :
V nekaterih delih Slovenije, kjer je bolj blaga klima, se je razširila setev koruze po ječmenu. Posevki te koruze se letos zaradi vročinskega vala in pomanjkanja vode slabše razvijajo –  dosegli so fazo metličenja. Te koruze še niso primerne za spravilo in je potrebno počakati, da dozori. Predvsem zgodnji hibridi sejani po ječmenu, bodo zanesljivo dozoreli in bodo primerni za siliranje. To je dober primer prilagajanja podnebnim spremembam za zagotavljanje osnovne krme na govedorejskih kmetijah. Žal pa bodo zaradi suše v avgustu pridelki koruze sejane po ječmenu nižji od pričakovanih.

Zaključek :
– Koruze na prodnato peščenih tleh so prisilno dozorele – dehidrirale in primerne za siliranje in tudi za spravilo zrnja; na nekaterih njivah že presuhe za siliranje cele koruze
– Koruze na težkih tleh bodo zelo hitro zrele za siliranje (priporočljiva sušina  preko 30 % do 40 %),  voščena zrelost že minila
– Koruze sejane po ječmenu se slabše razvijajo, so v fazi metličenja in nastavljanja storžev   

Sestavil : Janez Lebar un.dipl.inž.kmet.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota