Vrtnine, ki jih je poškodovala toča skrbno pregledamo in rastlinam odstranimo polomljene ali nalomljene dele listov in stebel ter poškodovane plodove. Poškodovana rastlinska tkiva omogočajo vstop škodljivim glivam in bakterijam, zato je potrebno rastline čimprej zavarovati pred boleznimi. V poškodovanih nasadih uporabimo tudi pripravke na podlagi aminokislin ali alg. S temi pripravki rastlinam pomagamo premagati nastalo stresno situacijo. Med sredstvi, ki pomagajo k hitrejši obnovi rastlin lahko uporabite tudi naravni biostimulator s fitohormoni Epin Ekstra.
Poškodovane plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevec) moramo čimprej zavarovati pred okužbami predvsem gliv plesnivk (paradižnikova plesen, kumarna plesen,…) in sivo plesnijo.
Kapusnice, fižol in papriko po toči pogosto okužijo škodljive bakterije. Širjenje bakterijskih obolenj lahko preprečimo z uporabo pripravkov na podlagi bakra. V fižolu lahko za preprečevanje širjenja bakterijskih obolenj uporabite v razvojnih stadijih od razvitih prvih pravih listov do konca cvetenja (Champ formula 2 flo, Champion 50 WG, Cuprablau Z 35 (50) WP, Cuprablau Z ultra ali Cuproxat). Ker v papriki in kapusnicah fungicidi na podlagi bakra nimajo registracije za varstvo pred bakteriozami (v papriki sta za malo uporabo registrirana proti pritlehni trohnobi stebla Champ formula 2 flo in Champion 50 WG), v zelju pa bakreni pripravki niso registrirani, lahko v obeh kulturah uporabite npr. Labicuper (foliarno gnojilo z bakrom).
Poškodovane čebulnice (čebulo in por) in solatnice po potrebi varujemo pred plesnimi (čebulna plesen, solatna plesen) in sivo plesnijo, v kolikor je to ob upoštevanju karenc, oz. razvojnih stadijev omenjenih vrtnin, do katerih je uporaba dovoljena, še mogoče.
Obilne padavine lahko izperejo hranila, predvsem dušik, zato bo potrebno na območjih, kjer je padlo veliko dežja vrtnine tudi dognojiti z dušičnimi gnojili. Strokovno pravilno bi bilo dognojevanje na podlagi N-min, ali hitrih talnih nitratnih testov.
Nalivi s točo tla zbijejo. V primeru, da vrtnin ne gojite na zastirkah (npr. folijah) priporočamo tudi rahljanje in okopavanje, da prezračimo območje korenin in aktiviramo mikroorganizme in hranila v tleh.
Pripravila: Breda Vičar