29. september je Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki smo ga letos obeležili že šestič.
Podatki za leto 2023 kažejo, da smo v Slovenijji zavrgli 164.803 ton hrane, količina iz leta v leto narašča. Povprečen prebivalec Slovenije zavrže 78 kg hrane na leto. Še vedno največ odpadne hrane zavrže potrošnik v gospodinjstvih (44 %), sledijo gostinstvo in strežba (34 %), proizvodnja hrane (13 %) ter trgovina z živili (9 %). (Vir: spletna stran KGZS)
Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Poleg tega se z odlaganjem izgubljene in odpadne hrane na odlagališčih ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Odpadna hrana ni samo okoljski problem, gre tudi za spoštovanje dela kmetov, za ohranjanje virov, z nakupom lokalne hrane pa dajemo podporo lokalnim pridelovalcem in skupnostim ter nenazadnje gradimo bolj pošten in odporen sistem oskrbe s hrano in krepimo našo prehransko varnost. Žal prevečkrat pozabljamo, da je hrana naša dragocena dobrina, zato si zasluži spoštljiv odnos. Zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane ni zgolj osebna izbira – je odgovornost, ki jo nosimo vsi skupaj! Vsak od nas ima vlogo v prizadevanjih za zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane.
V evropski Agendi za trajnostni razvoj so se države članice EU zavezale do leta 2030 zmanjšati izgube hrane za 10 % v proizvodnji in predelavi ter zmanjšati količine odpadne hrane za 30 % na prebivalca v sektorju trgovine na drobno in potrošnji (restavracije, gostinske storitve in gospodinjstva).
Kaj lahko storim kot pridelovalec in rejec?
Pridelovalci rastlin in rejci živali so na začetku prehranske verige. Izgube v primarni proizvodnji so vezane na toge marketinške standarde: sadje in zelenjava se zavržejo zaradi »kozmetičnega« izgleda, meso in ribe zaradi strogih zahtev glede velikosti, žita zaradi zapletenih standardov in jajca zaradi zahtev po čistosti lupine. Kaj lahko naredijo kmetje?
- Vnaprejšnji dogovori z veleprodajo in posredniki o odkupu, ki dopušča naravna odstopanja v velikosti, obliki, barvi…
- Dajanje prednosti sezonskim izdelkom
- Vlaganja v inovativne predelovalne postopke
- Uvajanje inovativnih distribucijskih kanalov za »neoptimalno«, ampak popolnoma užitno hrano – npr. neposredna prodaja kupcem
- Uvajanje donacij hrane kot standardno rešitev za viške oziroma »neoptimalne« izdelke
Kaj lahko storim kot potrošnik?
Če spremenimo nekaj svojih navad in bolje načrtujemo obroke, nakupe, upoštevamo načine pravilnega shranjevanja in priprave hrane ter koristno porabimo ostanke, lahko učinkovito zmanjšamo količino odpadne hrane.
- Načrtujmo jedilnik za nekaj dni vnaprej
- Porabimo zalogo živil, ki so že v hladilniku in shrambi
- Pripravimo nakupovalni seznam pred odhodom v trgovino
- Kupujmo le tisto in v takih količinah, kar bomo zagotovo pojedli
- Izberimo tudi nepopolno sadje in zelenjavo (pogosto s popustom)
- Po nakupih živil se nikar ne odpravljajmo lačni
- V gostilnah, restavracijah krožnike napolnimo s količino, za katero po izkušnjah vemo, da bo zadoščala, prosimo za manjše porcije
- Hrano, ki je ostala na našem krožniku, odnesimo domov
- Doma hrano shranjujmo pravilno: na suhem, hladnem, temnem mestu, v hladilniku pri 1º do 5ºC, zamrznjeno…
- Preverimo datume »Porabiti do«, ki nam povedo, do kdaj je živilo varno uporabiti, in datume »Uporabno najmanj do«, po katerih so živila še varna za uporabo, izgubljajo pa kakovost, teksturo, okus
- Porabimo zaloge hrane po principu »prva noter, prva ven«
- Zamrznimo ostanke pripravljene hrane kot gotove porcije
- Domiselno uporabimo ostanke hrane za pripravo novih jedi.
Na spletnih straneh Evropske komisije in drugih straneh so dostopne informacije, napotki, recepti za porabo, razlage pojmov o izgubah hrane in odpadni hrani. Ključne besede za iskanje so: hrana, izgube, odpadna hrana, ostanki hrane……
Pripravila: Karmen Jerič, univ.dipl.inž.zoot.
KGZS Zavod Murska Sobota