Košnja krmnih košenin

Košenine (mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, mešanica mn. ljuljke + inkarnatke) so bile precej prizadete od suše, predvsem na lažjih tipih tal. Stres je svoje opravil. Rast je bila opočasnjena, ponekod pa so tudi delno propadali listi. Z pojavom padavin se bodo razmere za rast izboljšale. To pomeni, da se bo ponovno aktivirala rast.

Predvsem na težjih tipih tal so kmetje že pretežno pospravili oziroma posilirali krmne košenine pred  pojavom padavin, vsem ostalim kmetom pa svetujemo, da izkoristijo lepe sončne dni in posilirajo zelinje. Za pričakovati je nekoliko nižji pridelek zelinja na enoto površine. Nesmiselno pa je, da s košnjo čakamo, saj se bo prehod razvojnih faz zgodil pospešeno in bodo rastline prešle hitro v generativno razvojno fazo. Ob morebitnih padavinah v razvojni fazi socvetij rada ljuljka oziroma njih mešanice poležejo, kar še predstavlja večjo težavo za kvaliteto zelinja in morebitni razvoj mikotoksinov na rastlinah.

Krmne košenine v celoti niso izkoristile zaradi sušnih razmer genetskega potenciala za pridelek zelinja. Zato svetujemo, da po spravilu zelinja prve košnje, še se odločimo za drugo košnjo. Iz poizkusov, ki smo jih v preteklosti opravili kar nekaj na KGZS Zavod MS ugotavljamo, da v roku enega meseca ljuljka priraste do višine primerne za drugo košnjo. Pridelek je nekoliko nižji, pa vendar se ekonomsko izplača počakati na drugo košnjo in nato sledi setev ranejših hibridov koruze ali pa setev rastlin iz rodu sorghum. Sudanska trava je vrsta, ki lahko zapolni vrzel pri pridelavi kakovostne voluminozne krme. Svetujemo vam, da po košnji ob napovedanih padavinah lahko dognojite posevek ali z gnojevko do 20 m3/ha ali pa z 200 kg/ha KAN 27 %.

Želimo še opozoriti na naslednje dejstvo. Suša praviloma poveča delež surove vlaknine v krmi, tudi pri travah, kot je mnogocvetna ljuljka.

Razlogov je več:

  • Upočašnjena rast

V suši se rast upočasni, prične se notranje dozorevanje tkiv. Kot posledica se pojavi več celičnih sten.

  • Več lignifikacije tkiv

Rastlina se prilagodi stresu tako, da okrepi celične stene ter s tem poveča delež lignina. S tem zavaruje rastlino pred povečanim izhlapevanjem vode. Lignin je neprebavljiv ter zmanjša prebavljivost organske snovi.

  • Manj listov, več stebel

Zmanjša se delež beljakovin v krmi, poveča pa se delež vlaknine.

  • Koncentracijski učinek

Zaradi pomanjkanja vode se zmanjša sinteza beljakovin, relativni delež vlaknine naraste.

Posledice za krmo so:

  • slabša prebavljivost organske snovi
  • nižja energijska vrednost (NEL, ME)
  • živali zaužijejo manj voluminozne krme (slabša palatibilnost)

 

Visoko proizvodne živali rabijo točno uravnan obrok, zato vam svetujemo, da krmo (silažo ali senažo) pred krmljenjem date v kemijsko analizo in nato vam nutricist iz našega Zavoda iz točno znanih vsebnosti hranilnih snovi pripravi izračun krmnega obroka.

Pripravil: dr. Stanko Kapun, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje 

print