Strokovnjaki dajejo pravilnemu skladiščenju zrnja poljščin velik pomen. Je pa
skladiščenje in pravilna skrb za uskladiščeni material zahtevna naloga. Dokazano
je, da se zrnje poljščin lahko skladišči tudi daljše časovno obdobje, če imamo
primerno urejena skladišča. Pomeni, da morajo biti skladišča zračna, suha,
hladna, čista, brez prisotnosti škodljivih organizmov, …. Največ se sicer naučimo
iz lastnih napak, nas pa velikokrat te lastne napake precej stanejo. Skrb za čista
skladišča, varstvo skladiščenih prostorov, priprave že pred spravilom pridelka, so
dejavniki, katere moramo vedno upoštevati, saj so predpogoj, da naša skladiščena
zrna ohranimo pri življenjski sposobnosti. Ravno hranjenje semena/zrnja poljščin
oz. skladiščenje doma in žetev je najbolj kritično obdobje pri ohranitvi
življenjske sposobnosti zrnja. Veliko napako lahko naredimo tudi pri samem času
in načinu žetve, ker, če žanjemo presuho zrnje, pride do poškodb zrnja in se nam
osipa na njivi. Pri prepozni žetvi je kalivost zmanjšana. Če žanjemo prerano, je
zrnje nezrelo, premokro in v skladišču se zmanjša kalivost. Prav tako je potrebno
preprečiti mešanje drugega semena (plevela) s semenom, ki ga želimo skladiščiti,
saj le, če je zrnje čisto in brez primesi, ne obstaja možnost, da se nam v
skladišču pokvari. Zrnje poljščin ne sme v skladiščih presegati (optimalni pogoji)
13 – 14% vlage pri žitih in 8 – 10% vlage pri stročnicah, sama temperatura med
skladiščenjem naj bi bila okrog 10°C in 70% relativna zračna vlažnost. Problem %
vlage zrnja ni pri velikih gospodarstvih, ampak pri malih gospodarskih obratih.
Zrnje poljščin mora biti pravilno osušeno, da ne pride v skladišču do samovžiga.
Med skladiščenjem potekajo v zrnju poljščin biokemijski in mikrobiološki procesi
ter dihanje, kar lahko s kontroliranimi pogoji uravnavamo. S tem zrnju poljščin
podaljšamo obstojnost in ohranimo kakovost pridelka.
Kvaliteta uskladiščenih semen/zrnja poljščin je v veliki meri odvisna od priprave
prostorov za skladiščenje, saj predhodne okužbe z žitnimi škodljivci in ostalimi
škodljivci, kot so glodavci, mikroorganizmi, glivice, lahko slabo vplivajo na zdrava
skladiščena semena poljščin, povzročajo ekonomsko škodo in zmanjšujejo
hranilno vrednost semen poljščin, s tem pa posledično vplivajo na količino
razpoložljive hrane za človeštvo.
Poznamo kurativne in preventivne postopke, s katerimi zmanjšujemo število
insektov, okužb, obolenj v samih skladiščih, surovinah, transportnih sistemih in
pridelkih rastlinskega izvora. Delimo jih v osnovne skupine – higienske, fizikalne,
mehanične, biološke, kemične in na zakonsko regulativo. Osnova zaščite semen
poljščin je preventiva pred okužbami. Med preventivne ukrepe sodi priprava
prostorov, objektov za skladiščenje, skladišč. S pripravo skladišč, čiščenjem,
moramo začeti vsaj 30 – 45 dni preden bomo želeli zrnje poljščin skladiščiti.
Med preventivne ukrepe sodijo odstranjevanje ostankov starih semen poljščin,
temeljito mehanično čiščenje, gradbeni popravki prostorov, objektov,
dezinsekcija ostankov neporabljenih semen poljščin, dezinsekcija prostorov,
odstranitev ostalih škodljivcev (ptice, glodavci, domače živali). Uvesti je
potrebno ostrejše ukrepe za varstvo pred skladiščnimi škodljivci, saj se nam na
malih kmetijskih gospodarstvih ravno ti največkrat pojavljajo in imamo z njimi
velike probleme, včasih nerešljive in si sami ne moremo pomagati. Skladišča
morajo biti svetla, saj večina škodljivcev uspeva v temnih prostorih in pred
svetlobo bežijo. Opazimo jih šele takrat, ko so nam že naredili škodo in je
velikokrat prepozno. Zato moramo vedno pred skladiščenjem semen poljščin
pregledati skladiščne prostore, špranje, lesene stene, tla, … Priporočljivo je
seme poljščin vzorčno presejati skozi sita (tudi moko, ki jo imamo skladiščeno),
saj na ta način ugotovimo ali so prisotni kakšni telesni ostanki žuželk ali njihovih
zapredkov. Prav tako je priporočena uporaba feromonskih vab, ki lovijo
škodljivce in so prvi znak, da se v skladišču nekaj dogaja. Vzeti je potrebno
večkrat med samim skladiščenjem s sondami vzorce semena iz globljih plasti,
presejati in natančno pregledati. V globljih plasteh je potrebno meriti
temperaturo večkrat, ker, če so prisotni škodljivci, se nam zrnje segreje.
Potrebno je uravnavati temperaturo v skladiščih, saj so pri temperaturi med 25
in 30°C škodljivci najbolj aktivni, nekaterim odgovarja že 20 – 25°C. Čim bolj
bomo poskrbeli za odstopanja od te optimalne temperature, tem bolj bomo ovirali
razvoj škodljivcev. Če je vlaga v zrnju 13 – 14% je razvoj večine škodljivcev
močno oviran, pri 12% pa onemogočen. Omogočeno mora biti zračenje skladiščnih
prostorov in uskladiščene robe. Ob novih pošiljkah le-te temeljito pregledamo in
jih ne mešamo s starim uskladiščenim zrnjem poljščin. Vse površine skladiščnega
prostora morajo biti čim bolj gladke, špranje morajo biti očiščene, saj so tu
lahko ostanki zrnja in so izvor napada škodljivcev na novo uskladiščeno robo.
Take ostanke je potrebno uničiti, še preden pripeljemo novo zrnje v skladišče.
Prav tako se škodljivci lahko nahajajo v embalaži, v vrečah in so lahko vir napada
škodljivcev, zato je te stvari potrebno pregledati, očistiti ali celo uničiti. Med
samim skladiščenjem veliko naredimo, če izvajamo neposredne varstvene ukrepe.
To so fizikalni, biotični, kemični ukrepi. Pomeni, da moramo vzdrževati nizke
temperature v skladiščih s hladilnimi napravami (če drugače ne gre), z uporabo
toplote, z uporabo visokih frekvenc za stalno vznemirjanje škodljivcev, z uporabo
rentgenskih žarkov, ki sterilizirajo škodljive žuželke ali jih neposredno zatrejo, z
uporabo CO2, z uporabo inertnega prašiva (pepel, diatomejska zemlja, silicijevi
aerogeli), ki jih nanesemo na zrnja poljščin, ker s tem poškodujemo kutikolo
škodljivca, povzročimo dehidracijo in pogin. Z uporabo koristnih organizmov ne
bomo preveč uspešni, ker koristne vrste ne morejo povsem zatreti škodljivca.
Poleg škodljivcev, žuželk, nam zrnje poljščin napadajo tudi razni mikroorganizmi.
Pojavljajo se nam glive, bakterije in aktinomicete. Slednje so vzrok za kvarjenje
zrnja v silosih in so najbolj aktivne pri temperaturah med 25 – 37°C. Pri razvoju
bakterij (clostridium botulinum, staphylococcus auerus, salmonella spp.,
streptococcus faecalis, trichinella spp., erwinia spp.) je ugodna že temperatura
nad 25°C. Okužba z glivami pa je odvisna od padavin v času žetve in od
intenzivnosti gibanja zračne mase. Najpogosteje se zrnje okuži s poljskimi
glivami (alternaria, cladosporium, helminthosporium, fusarium) in s skladiščnimi
glivami (penicillium, aspergillus, sporendonema, kvasovke). In nenazadnje so tu še
kemični ukrepi, kjer uporabljamo fitofarmacevtske pripravke, vendar to smejo
izvajati le za to pooblaščene organizacije.
In kakšne skladiščne prostore imajo kmetijska gospodarstva pri nas?
Pri nas je še vedno precej podnih skladišč, kjer so zrnja poljščin v vrečah ali v
razsutem stanju, nekatera so že opremljena z napravami za transport in
prezračevanje. V takih skladiščih, še posebej, če je veliko lesenih elementov, je
okužba s skladiščnimi škodljivci velika, zato je tem potrebno nameniti še večjo
skrb glede vzdrževanja higiene skladiščnih prostorov in uskladiščenega zrnja
poljščin. Poleg podnih skladišč imajo na kmetijskih gospodarstvih še silose, ki so
sestavljeni iz skladiščnega dela (celice, katerih dno je običajno v obliki lijaka) in
strojnega dela (strojni elementi, ki so nujni za nemoteno praznjenje in polnjenje
silosnih celic). Vzdrževanju pa je potrebno tudi pri teh skladiščnih prostorih
nameniti veliko pozornosti in natančnosti.
Metka Barbarič, KGZS-zavod MS, junij 2026
VIRI:
- Dakič, M., Integralna zaščita blaga pred skladiščnimi škodljivci
- https://sites.google.com/site/tamaskom94/lakota/lakota-kot-svetovniproblem
- Tajnšek, T., Pšenica, ČZP Kmečki glas, 1988
- http://www.google.si/url?url=http://www.kmetijskizavodnm.
si/file/3014/download/3491&rct=j&frm=1&q=&esrc=s&sa=U&ei=C-
5lVK_bAYX6ygOtl4G4AQ&ved=0CBkQFjAA&sig2=e2EPubklAUWKaKGzSFmUA&
usg=AFQjCNFv7wyjAKUPdsn2lOxBd8QbpqAFG
w - Korunić, Z., Priručnik o fumigaciji za suzbijanje insekata, Zagreb, 1989
- Korunić, Z., Štetnici uskladištenih poljoprivrednih proizvoda, Zagreb, 1990
- Krajcar, D., Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, Zagreb, 2001