Za pridelavo krme je pri nas v Pomurju koruza še vedno na prvem mestu pri pridelavi energetsko bogate osnovne krme kot silaža in kot zrnje pri pridelavi energetsko bogate močne krme. Najboljša lastnost koruze je v tem, da v kratkem času vegetacije z njo pridelamo največ sušine in energije po hektarju. V primerjavi z drugimi travami, se pri koruzi ohranja prebavljivost zelenega dela rastline, z zorenjem storža in zrnja pa dodatno pridobiva na energiji, saj se v zrnu nabira škrob. V sušnih pogojih rasti, pa koruzna rastlina ni sposobna pretvoriti sladkorjev, ki se nahajajo v rastlini naprej v škrob in ga akumulirati v zrnu. Zato po kemijskih analizah in izračunanih energetskih vrednostih silaža iz koruze prizadete po suši vsebuje za 6 % manj energije kot običajno (dr. Jože Verbič). Koruzo, ki je po suši tako prizadeta, da več ne raste pa je najboljše čimprej predvsem na govedorejskih kmetijah pospraviti – posilirati. Po vročem in sušnem obdobju, je pričakovati spet deževno in hladno obdobje. Razen tega obstaja nevarnost močnih vetrov, ki s koruze potrgajo močno ovele ali pa že celo suhe liste in še dodatno zmanjšajo količino pridelka.

 

Poleg naštetega moramo pred spravilom koruze za silažo paziti na nekaj najpomembnejših zakonitosti pri postopku pravilnega siliranja :

 

1) Čas spravila cele koruzne rastline prizadete po suši za silažo je takrat, ko rastlina preneha rasti in prisilno dozori. Slabo nastavljeni storži se povesijo in prenehajo z rastjo. V tej fazi koruza preneha z rastjo, zrno se preneha polniti s škrobom.

 

2) Suha snov: najbolj priporočljiva je vsebnost od 33 % do 35 %, pri višji sušini se masa slabše tlači, pri nižji vsebnosti sušine se pojavi izcedni silažni sok.

 

3) Dolžina rezi: pri sušini od 30 % do 35 % se priporoča od 6 mm – 8 mm, pri sušini nad     35 % pa se priporoča dolžina rezi od 4 mm – 6 mm.

 

4) Hitrost siliranja :

Koruzno rastlino moramo po začetku siliranja čimprej posilirati. S tem se izognemo nepotrebnemu pokrivanju in odkrivanju med siliranjem. Zaradi vroče koruze obstaja nevarnost, da se ta v navoženem kupu ob prisotnosti zraka pregreje.

 

5) Dobro tlačenje silažne mase :

Koruzna rastlina mora biti zelo dobro potlačena. S tem iztisnemo zrak iz silirnega materiala in omogočimo ugodno mlečno kislinsko fermentacijo.

 

6) Zrakotesno zapiranje silosa :

Priporočljivo je pokrivanje s folijo, da preprečimo dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Folijo običajno obtežimo s starimi gumami ali vrečami polnimi peska – predmeti, ki nimajo ostrih robov, da bi poškodovali folijo. Bistvenega pomena je, da v silirni masi čimprej zagotovimo anaerobne pogoje za fermentacijo.

 

7) Čas siliranja prestavimo v zgodnje jutranje ure. Rastlina je v tem delu dneva najhladnejša, pa tudi storilnost je višja kot v največji dnevni vročini.

 

8) Priporočam dodajanje silirnih dodatkov, da zagotovimo želeno mlečno kislinsko fermentacijo silirne mase. Večinoma mlečnokislinska fermentacija poteka nemoteno, saj koruza poškodovana po suši in toči vsebuje veliko sladkorjev, ki so najpomembnejša hrana za mlečno kislinske bakterije.

 

9) Dnevni odvzem silaže :

Po priporočilih strokovnih služb naj bo odvzem pozimi vsaj 20 cm, poleti pa vsaj 40 cm po celotni odprtini silosnega kupa. Predvsem na kmetijah z majhnim staležem goveje živine prihaja do premajhnega dnevnega odvzema in posledično do naknadne fermentacije in kvarjenja silaže.

Slika 1 : Posevek prisilno dozorele koruze koruze prizadet od suše; delno s storži, delno brez storžev

 

Pri pripravi mase za siliranje iz koruze prizadete po suši se moramo še bolj držati opisanih postopkov siliranja. Samo siliranje moramo opraviti čim hitreje, da se material na kupu ne pregreje – skuri, kar se rado zgodi če je prisoten zrak. Šele po dobro potlačenem in zrakotesno zaprtem silosu smo lahko mirni, saj začne potekati želena mlečnokislinska fermentacija. Vseh naštetih pravil siliranja se moramo držati še bolj dosledno kot pri siliranju koruze v normalnih pogojih vegetacije, da pripravimo kvalitetno silažo.

Slika 2: Koruza prizadeta od toče v Ščavniški dolini

Na sliki 2 vidimo močno razcefrane liste na koruzi, ki jo je prizadela toča. Storži so lepo razviti in polni. Tako koruzo priporočamo čim prej silirati, da se ne bo na njivi okužila s poljskimi plesnimi. Po sušnem vremenu običajno sledi deževno vreme, ki je ugodno za razvoj poljskih plesni ( Fusarium moliniforme, Fusarium culmorum, Fusarium graminearum, Fusarium avenaceum …) ki predstavljala vir tvorbe poljskih mikotoksinov (DON – deoksinvalenon in ZEA – zearalenon in drugih). Mikotoksini – strupeni izločki poljskih plesni vplivajo na zdravstveno stanje in počutje pri domačih živalih. Za prašiče je že v zelo majhni koncentraciji izredno nevaren DON, zato prašiči krmo okuženo s tem mikotoksinom odklanjajo in so rajši lačni, da se izognejo zastrupitvi. ZEA – zearalenon pa negativno vpliva na reprodukcijo pri plemenicah vseh vrst domačih živali. Povzroča dosti problemov v reprodukciji pri domačih živalih: –   abortuse

• mrtvorojene mladiče
• nevitalni mladiči
• pregonitve 

Slika 3 : Lepo zelena koruza v Ščavniški dolini

 

Po trenutnih analizah vsebuje koruza prizadeta po toči in suši še premalo sušine, da bi bila primerna za siliranje. Kljub visokim temperaturam preko 38 ° C, še koruzno steblo vsebuje precej vlage.  Koruze, ki vsebuje pod 30 % sušine ni priporočljivo silirati, saj vsebuje preveč soka. Ta sok se zbira na dnu silosa in preveč zakisa spodnje plasti silaže, zato jo govedo nerado zauživa.

 

                                                                              Sestavil : Janez Lebar un.dipl.inž.kmet.

                                                                              Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

                                                                              Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota