Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov in posledic, ki jih le-ti prinašajo, postaja kmetijstvo vse bolj ranljivo. Vedno težje bo pridelati hrano za ljudi in živali. S  koruzo v zelo kratkem času vegetacije pridelamo največ sušine in energije po hektarju. V primerjavi z drugimi travami, se pri koruzi ohranja prebavljivost zelenega dela rastline, z zorenjem storža in zrnja pa dodatno pridobiva na energiji, saj se v zrnu nabira škrob. Zaradi podnebnih sprememb med samo vegetacijo koruze pa prihaja do vedno bolj neugodnih vremenskih razmer za pridelovanje. Več preberite v strokovnem prispevku, ki ga je pripravil specialist za govedorejo, drobnico in ekološko kmetovanje Janez Lebar.