Ko se odločamo za setev koruze je potrebno upoštevati dolžino rastne dobe, tip tal, primerno pripravljena tla, rok setve – temperatura tal mora biti najmanj 8°C, način uporabe koruze (zrnje ali silaža), zrelostni razred, uporabo kakovostnega semena, gostoto setve, varstvo pred škodljivci in pleveli, odpornost na bolezni.
S pripravo njive za setev želimo doseči dva namena: omogočiti kar najboljši vznik in s tem gostoto posevka ter izboljšati ukoreninjenje in črpanje hranil ter vode iz zemlje. Za uspeh je odločilno upoštevanje biofizikalnih lastnosti tal, njihovega stanja in vlažnosti. Pomembno je upoštevati, da hitri prehodi razrahljane zemlje v zbito podbrazdje, kot se ustvarja pri oranju, kjer nastaja plazina, preprečujejo vraščanje korenin v globino. Korenine rastejo vodoravno, dokler ne pridejo do navpičnih odprtin, po katerih lahko prodirajo v globino. Zbita območja, ki jih povzročajo grude, traktorske kolesnice, preplitva obdelava, ne omogočajo zadostne prezračenosti koreninskega sistema zlasti ob vlažnem spomladanskem vremenu. Na lahkih peščeno-ilovnatih tleh, s premalo organske snovi, se koreninski laski ne morejo dovolj trdno povezati s talnim kompleksom. Kot posledica se na koruzi pokažejo znamenja pomanjkanja hranil (fosfor, dušik, itn).
Če imate na njivah, kjer boste sejali koruzo, prezimni dosevek, je potrebno v zgodnje spomladanskem času potrositi po površini apnenec, apnenčevo moko, v količini največ 2 toni/ha, da zadostimo vsaj delni potrebi dviga pH vrednosti tal. Pred apnenjem priporočamo opraviti analizo tal, saj na območjih, kjer so tla rahlo kisla ali bazična (nad pH 6,6), apnenje ni potrebno. Nato globoko preorjemo, brazde razbijemo s kolutasto, žličasto ali peresasto brano, temo sledi vrtavkasta brana (če je zemlja grudičasta in zbita) ali freza ali predsetvenik – njivo pripravimo, obdelamo do drobnogrudičaste strukture, da bo pripravljena na setev. To opravimo tik pred setvijo koruze in takoj posejemo. Lažja tla obdelamo po oranju bolj plitvo, največ 10 do 15 cm globoko. Za to opravilo uporabimo plug in vrtavkasto brano ali frezo, ki ji sledi predsetvenik. Fizikalne lastnosti setvišča izboljšamo, če ga tik pred setvijo povaljamo.
Pri načrtovanju odmerkov posameznih hranil upoštevamo potrebe koruze po hranilih, izgube zaradi izpiranja, in fiksacijo hranil na talni kompleks. Potrebo koruze po hranilih na hektar predstavlja tista količina hranil, ki je potrebna za optimalen pridelek. Na intenzivnost sprejemanja hranil močno vplivajo zapleveljenost, varstvo pred škodljivci in lastnosti hibrida. Hitrost sprejemanja hranil poteka z različno dinamiko glede na morfološke faze koruze. Prvih 45 dni po
vzniku je poraba hranil zelo majhna. Do pojava 8. lista koruza sprejme le 2% skupnega dušika, 1% skupnega fosforja in 4% skupnega kalija. Po tej fazi nastopi obdobje zelo intenzivnega sprejemanja vseh hranil in traja do konca oplodnje, to je do trenutka, ko se začne sušiti svila. Po tem obdobju koruza kalija praktično ne sprejema več, zato se njegova vsebnost v rastlini začne celo zmanjševati. Od začetka polnjenja asimilatov v zrnje do zrelosti koruza sprejme le še približno osmino skupne količine dušika in četrtino vsega fosforja. Odmerki hranil za pričakovan pridelek 8 do 10 ton zrnja se na hektar gibljejo med 220 – 260 kg dušika, 90 – 110 kg fosforja, 210 – 260 kg kalija.
Gnojenje izvedemo z organskimi gnojili (30 t/ha hlevskega gnoja ali 30-40 m3 gnojevke/ha), ki jih zaorjemo in mineralnimi gnojili, ki jih zaorjemo ali zabranamo pred setvijo. Manjše količine NPK 100-200 kg/ha NPK 15:15:15, 11:11:16 ali še bolje NP 10:30 lahko dodamo s pomočjo dozatorjev na sejalnicah ob sami setvi, če niso hranila dodana na semenu (gnojilo ne sme padati direktno na seme). Količina dodanih mineralnih gnojil je odvisna od založenosti tal (analiza zemlje, gnojilni načrt) in količine organskih gnojil. Če ne dodamo organskih gnojil ustrezno povečamo odmerke mineralnih gnojil.
Pri vnosu hranil je potrebno upoštevati Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS, št. 113/09, 5/13, 22/15, 12/17 in 44/22).
Koruzo sejemo, ko se tla nekoliko ogrejejo, da ne pride mlado koruzno seme v prehladna tla, temperatura tal bi naj bila vsaj 8°C. Tla morajo biti kvalitetno pripravljena. V slabo pripravljenih tleh koruzno seme ne bo kvalitetno kalilo, več je možnosti za napad talnih škodljivcev in gliv koruzne bulave sneti, ki preživijo v tleh dve leti ali več in okužijo mlado koruzno rastlino. Koruzo sejemo na medvrstno razdaljo 70 cm, vrsta razdalja pa se giblje od 11 do 16 cm, odvisno od zrelostnega razreda. Globina setve je 5 do 6 cm na lažjih tleh, 3 do 4 cm na težjih tleh.
Pri pridelovanju koruze je izbira ustreznega hibrida eden odločujočih dejavnikov za količino pridelka in čas dozorevanja. Količina potrebnega semena za hektar posejane koruze se, v odvisnosti od zrelostnega razreda hibrida in namena uporabe, giblje v razponu od 75.000 do 120.000 semen. Obstajajo za vsak hibrid podatki o priporočeni gostoti.

Pripravila: Metka Barbarič,  specialistka za poljedelstvo in ekološko kmetovanje