Letošnje leto smo v januarju in februarju v Pomurju zabeležili nadpovprečno količino padavin, medtem, ko je bila količina padavin v marcu (dobrih 70 % padavin dolgoletnega povprečja) in aprilu podpovprečna. Trenutno razlika med padavinami in izhlapevanjem kaže negativno sliko, obetov za padavine pa v tem tednu zaenkrat ni, zato se bo stanje še poslabšalo. Vodna bilanca za Mursko Soboto je v vegetacijskem obdobju (od 1. aprila 2026) izrazito negativna. V aprilu je v Murski Soboti padlo le 23,6 l dežja, do 5. maja pa je v tem času izhlapelo slabih 115 l vode, torej je bil primanjkljaj vode v vegetacijskem obdobju 5. maja 91,3 mm oz. l.

Kako ukrepati ob pomladanski suši

Poljedelstvo
Na območju Pomurja nas dejansko močno pesti suša, saj omembe vrednih padavin do sedaj v vegetacijskem obdobju 2026 ni bilo. Svetujemo kratkoročne in dolgoročne ukrepe za preprečevanje suš v prihodnjih letih.

Kratkoročni ukrepi

1 Koruza

• Izbira zgodnejših hibridov koruze (FAO 200–300) in po možnosti odpornih na sušo,
• Znižati je potrebno gostoto setve, da zmanjšamo konkurenco za vodo,
• Minimalna obdelava tal, da ohranimo vlago v tleh,
• Globlja setev (v globini še je vlaga),
• Mulč naj ostane na površini, ki odigra vlogo zastirke,
• Po setvi valjanje posevka,
  (ukrepi pridejo v poštev na kmetijah, ki še niso posejali koruze)
• Na že zasejanih površinah s koruzo svetujemo razbijanje skorje, ki pospeši aeracijo v tleh,
• Medvrstno plitko rahljanje zemlje,
• Po potrebi dognojevanje koruze s KAN-om 27 %, (vprašanje aktivnega delovanja) nikakor ne pride v poštev urea 46 %,
• Uporaba organskih gnojil za dognojevanje po vzniklem posevku v sušnih razmerah naredi več škode, kot koristi, razen če prekinejo sušo obilnejše padavine
• V sušnih razmerah se rast koruze bolj ali manj prekine, zato imajo gosenice in strune možnost daljšega delovanja škode, priporočljivo je spremljanje pojava škodlivcev,
• Po možnosti namakanje posevkov, kjer je to izvedljivo,

2 Pšenica, ječmen

• V tem trenutko nekih pametnih tehnoloških rešitev ni, predvsem je trenutno najbolj na udaro ječmen, ki je že v intenzivnem klasenju,
• Treba spremljati pojav strgačev, ki se predvsem pojavijo ob razvitju zastavičarja,
• Treba je spremljati razvoj bolezni in pravočasno ukrepati (fungicidi in kontaktni insekticidi se lahko mešajo-preberte navodila),
• Smiselno je tudi dodati foliarno gnojili z vsebnostjo dušika in žvepla,
  • Po možnosti namakanje posevkov, kjer je to izvedljivo,

3 Sončnice

• Sončnice razvijejo zelo globok koreninski sistem, zato so zelo primerne za setev predvsem na sušnejših tleh,
• Valjanje posevka,
• Uvedba minimalne obdelave tal,
• Ob pojavu skorje je priporočljivo medvrstno plitko okopavanje,
• Po možnosti namakanje posevkov,

4 Soja

• Minimalna obdelava tal in priprava setvišča,
• Setev zgodnejših in na sušo odpornejših sort,
• Globlja setev (v globini tal še je na razpolago vlaga),
• Inokulacija semena soje s Rysobium bakterijami (Rysobium japonicum), boljša odpornost na sušo, večja vezava dušika iz zraka,
• Ne pregosta setev,
• Po setvi valjanje posevka,
• Po možnosti namakanje posevkov,

5 Krompir

• Je zelo neodporen na sušo,
• Že vznikle posevke osipamo (osipanje zadržuje vlago),
• Po možnosti prekrivanje že vzniklih posevkov z zastirko,
• Po možnosti namakanje,

5 Buče

• Nekoliko globejša setev,
• Medvrstno plitko okopavanje posevkov,

Splošni ukrepi

Kratkoročni ukrepi:

• Agrometeorološko spremljanje (časovna optimizacija ukrepov),
• Ranejše setve, boljše koriščenje vlage v tleh,
• Primerne gostote setev,
• Minimalna okonzervirajoča obdelava tal (preprečevanje izhlapevanja vode iz tal),
• Takojšnja prekinitev izhlapevanja vode iz naorane površine s plitvim brananjem ali poravnavanjem brazd s vlačo,
• Okopavanje oziroma površinsko rahljanje zemlje v okopavinah,
• Zmanjšanje zbitosti tal ob obdelavi, predvsem na težjih tipih tal priporočljivo globoko podrahljavanje (prebijanje ne propustnih plasti),
• Uporaba protisušnih pripravkov (biostimulatorji, aminokisline), predvsem v ozimnih žitih,
• Letno povečevanje humusa v tleh,

Dolgoročni ukrepi:

• Morajo biti naravnani proti prekomernemu izhlapevanju vode iz tal,
• Izboljšanje strukture v tleh, le to je mogoče doseči s:

1. S ciljno naravnanim apnenjem njivskih površin (pomurske njivske površine imajo povprečno pH vrednost 5.1, kar je bistveno prenizka vrednost za dobro rodovitnost),
2. S ciljno naravnanim gnojenjem (trenutno so njivske površine založene s fosforjem in kalijem po Al metodi v mejah B stopnje), cilj gnojenja nam mora biti C stopnja ali dobra založenost),
3. S povečevanjem blage oblike humusa v tleh (preko zelenih podorov, uporabe organskih gnojil živalskega izvora, trenutno je stanje vsebnosti humusa v povprečju 2,9 %),

• V SKP je potrebno v prihodnje doseči večjo fleksibilnost pri izboru dosevkov za zeleni podor,
• Uvedba namakalnih sistemov (15 tisoč hektarjev je na območju Pomurja v prihodnje rizičnih za pridelavo hrane)
• Specialista za poljedelstvo: Dr. Stanko Kapun Metka Barbarič

Travinje

Na območju Pomurja so trajna travinja ter mešanice zelo prizadete zaradi pomanjkanja vlage. Na osnovi opravljenih košenj ocenjujemo cca. 60 % izpad prvega pridelka.

Ukrepi:

• Travnike je potrebno pokositi (najpomembnejše vrste trav že prehajajo v generativno razvojno fazo, kar pomeni, da se rast zaključi in se pričnejo procesi staranja oziroma nalaganja neprebavljivega dela vlaknine, ki zmanjšuje prebavljivost organske snovi),
• Svetujemo nekoliko višjo košnjo in sicer na višini vsaj 6 cm,
• Po košnji svetujemo takojšnje obračanje, saj s tem dosežemo hitrejšo izhlapevanje vode iz rastlin, ter skrajšujemo obdobje dihanja kar vpliva na razgradnjo hranilnih snovi,
• Po košnji dognojimo travinja v skladu s gnojilnimi načrti,
• Dognojevanje je smiselno opraviti v ravninskih predelih pred napovedjo padavin, v gričevnatih območjih pa bomo opravili dognojevanje po padavinah. V tem obdobju je že za pričakovati nevihte, ki pa lahko na nagnjenih terenih izperejo gnojila v nižje ležeča območja.
• Za dognojevanje bomo uporabljali gnojilo KAN 27 %, ki ne izhlapi, nikakor pa ne smemo uporabljati uree 46 %, ki pa lahko izhlapi.
• Ob primernih količinah padavin lahko uporabljamo za dognojevanje travinja tudi organska gnojila živalskega izvora.
• Svetujemo, da pred krmljenjem analizirate krmo na vsebnosti hranljivih snovi,

Krmne rastline

Travno deteljne in deteljno travne mešanice so prav tako deležne tudi intenzivne suše.

Ukrepi:

• Po košnji takojšnje obračanje, da ne izgubimo preveč listja detelj. Namreč v listju detelj je največ hranilnih snovi,
• Praviloma je potrebno dvakratno zaporedno obračanje, pri tretjem prehodu pa zgrabljamo zelinje v plasti, kjer se tudi krma dobro suši,
• Bolj ko je zelinje suho, manj krat ga smemo obračati,
• Po košnji dognojimo mešanice po navodilih gnojilnega načrta,
• Za dognojevanje bomo uporabili mineralno gnojilo KAN 27 % oziroma ob zadostnih količinah padavin tudi organsko gnojilo živalskega izvora,
• Pri gnojenju upoštevajmo nagib terena, kot pri gnojenju travinja,
• Krmo bi bilo potrebno pred krmljenjem analizirati ter šele nato izračunati krmni obrok,

Specialist za poljedelstvo:
Dr. Stanko Kapun

Specialist za travništvo:
Karel Hari

SADJARSTVO

Za blaženje posledic pomanjkanja vode lahko v sadovnjakih izvedemo naslednje ukrepe:

• Tam, kjer je v sadovnjakih urejeno namakanje drevesa namakano, priporočljivo je tudi dodajanje hranil, če nam sistem to omogoča.
• Razpiranje protitočne mreže, kjer to še ni izvedeno, da zmanjšamo transpiracijo vode iz rastlin in tal
• Uporaba protistresnih pripravkov (aminokisline, alge) v kombinaciji s foliarnimi gnojili
• Mulčenje medvrstnega prostora
• Plitva obdelava tal tako v vrsti kot v medvrstnem prostoru. Ukrep je priporočljiv na terenih, kjer ni možnosti erozije in v nasadih, ki niso vključeni v ukrepe SOPO ali KOPOP, kjer je zahtevana negovana ledina. V primeru izvedbe je potrebno javiti višjo silo
• Specialist za sadjarstvo: Miran Torič

VINOGRADNIŠTVO
Trenutno vinska trta še ne kaže znakov pomanjkanja padavin, saj ima globok koreninski sistem. Težava bo nastala pri novo posajenih površinah in dvoletni vinski trti, ki še nima globokega koreninskega sistema.

Ob pomanjkanju padavin se lahko poslužimo pripravkov za pomoč trti ob sušnem stresu (biostimulanti in foliarna gnojila)
V sušnih razmerah je koreninski sprejem hranil onemogočen, zato je najbolj učinkovito foliarno gnojenje.

• Pripravki na osnovi morskih alg: Pomagajo pri premagovanju stresa zaradi vročine in suše, krepijo imunski sistem trte.
• Aminokisline: Zmanjšujejo stres in pomagajo pri regeneraciji po toči ali hudi vročini.
• Kalijeva gnojila (foliarna): Kalij uravnava odpiranje listnih rež in s tem zmanjšuje izgubo vode.
• Pripravki za krepitev rastlin: Biostimulanti, ki izboljšujejo fotosintezo in zmanjšujejo negativne vplive suše.
  V obdobju pomanjkanja padavin se ne sme:
• Uporabljati mineralnih gnojil saj se v suhih tleh ne bodo raztopila in lahko celo “sežgejo” korenine.
• Izogibajte se pretirani obdelavi tal
• Specialistka za vinogradništvo: Janja Posl Korošec

VRTNARSTVO
1.Zelenjadarstvo
V izrazito sušni pomladi je prizadeta tudi pridelava določenih zelenjadnic. Suša se na različnih tleh kaže bolj ali manj intenzivno. Na težjih in s humusom dobro založenih tleh in tleh z dobro strukturo, ki imajo večjo sposobnost zadrževanja vode posledice suše niso tako izrazite, kot na lažjih tleh in tleh z manjšim deležem humusa. Ker večina tržnih pridelovalcev zelenjadnice namaka, škoda po pomladanski suši ne bo izrazito velika. Največje pomanjkanje vode v tem času opažamo na čebulnicah (prezimni čebuli, prezimnem in spomladanskem česnu, ki ga velik delež pridelovalcev ne namaka). Česen in čebula sta precej občutljiva na pomanjkanje vode, zato ju je tudi v sušni pomladi priporočljivo namakati. Med zelenjadnicami, ki se ne v Pomurju ne namakajo v večjem obsegu sta tudi hren in fižol za zrnje. Del površin namenjenih pridelavi fižola za zrnje je že posejan, velik del setve fižola pa se bo zaradi suše in nizkih temperatur konec aprila zavlekel v maj.
Kratkoročni ukrepi:
V sušnih razmerah je v pridelavi zelenjadnic najučinkovitejši ukrep namakanje. Namakanje je potrebno prilagoditi zahtevam zelenjadnic v posameznih razvojnih stadijih. Vse zelenjadnice, ki jih bomo kmalu sadili je potrebno takoj po sajenju namakati, da se bodo dobro ukoreninile.
Namakanje seveda ni edini ukrep za blažitev suše.
Pomemben agrotehničnimi ukrep za ohranjanje zalog talne vlage je okopavanje, s katerim preprečimo kapilarni vzpon in tako zadržimo vodo v tleh. Z okopavanjem uničimo tudi plevele, ki povzročajo škodo gojenim zelenjadnicam tudi z odvzemom vode iz tal.
Vodo v tleh ohranjamo tudi z zastiranjem tal z naravnimi zastirkami (slama, seno, ovčja volna) ali folijami. Zastirke preprečujejo tudi rast plevelom, varujejo tla pred vremenskimi vplivi (dež, veter, sončna pripeka), erozijo tal in izpiranjem hranil. Naravne zastirke so vir organske snovi za tla.
V kolikor nimamo možnosti namakanja se izogibamo pridelavi zelenjave v najbolj sušnih terminih.

Gnojenje
Za čim bolj racionalno porabo vode je potrebno uskladiti gnojenje s potrebami rastlin (upoštevanje pridelka in gnojilnega načrta). Rastline vodo bolje izkoriščajo, če so primerno preskrbljene s hranili. Zelo pomembno vlogo pri tem ima kalij. S kalijem dobro oskrbljene rastline sprejmejo več vode in jo tudi bolje zadržujejo. Prisotnost vlage v tleh je predpogoj za sprejem hranil v rastline. V sušnih razmerah je sprejem hranil v rastline oviran, zato se izogibamo gnojenju z granuliranimi gnojili (predvsem dušičnimi), saj zaradi pomanjkanja vlage v tleh ta ne bodo delovala, kot bi morala. Upoštevati moramo, da je po suši v tleh več hranil, kot če suše ne bi bilo, in da se koncentracija hranil v rastlini v sušnih razmerah poveča. To še posebej velja za dušik. Pri gnojenju oz. dognojevanju z dušikom po koncu suše moramo biti previdni, saj lahko prevelika koncentracija dušika (predvsem nitratov) negativno vpliva na kakovost pridelka zelenjadnic. Priporoča se gnojenje na podlagi hitrega talnega nitratnega testa.
V kolikor v sušnih razmerah izvajamo foliarno gnojenje moramo uporabiti ustrezno koncentracijo hranil, priporočljiva je uporaba v oblačnem vremenu in brezvetrju, da preprečimo izgubo hranil in ožige.

Uporaba biostimulantov
V razmerah, ko se pričenja suša je priporočljiva uporaba biostimulantov. Biostimulante je v zelenjadnicah priporočljivo uporabiti že pred nastankom stresa (vsaj dan prej). Med biostimulanti uporabljamo predvsem pripravke na podlagi morskih alg in/ali aminokislin.
Pri uporabi biostimulantov upoštevamo predpisane odmerke in jih nikakor ne povečujmo.
Med dolgoročnimi ukrepi je pomembna skrb za povečanje rodovitnosti tal (predvsem ohranjanje, oz. povečanje organske snovi v tleh).

Specialistka za zelenjadarstvo: Breda Vičar

Več na povezavi: https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnoloska_navodila__spomladanska_susa_zelenjadarstvo_20.pdf

2. Zeliščarstvo
   Zaradi klimatskih sprememb so suše spomladi vedno pogostejše. Suša oteži nego površin, zmanjša rast rastlin in zamakne fazo cvetenja.
   Zelišča zelo velika skupina rastlin, ki različno prenaša sušo in ima tudi različne zahteve glede rastišča in založenosti tal s hranili in vodo. Sušo najbolje prenašajo sivka, dobra misel, timijan, rožmarin, triplat, koriander, komarček, pegasti badelj, slez, majaron, šetraj.
   Večini zelišč najbolj ustrezajo peščeno glinasta ali glinasto peščena tla dobro založena z humosom. Seveda pa pred sajenjem zelišč naredimo analizo zemlje in gnojimo glede na zahteve posamezne rastline. Samo dobro prehranjene rastline bodo dale večji pridelek in bodo tudi bolj odporne proti mrazu, suši, boleznim in škodljivcem.
   Spomladi zemljo za setev oziroma saditev zelišč plitvo preorjemo in brazdo poravnamo z brano. Pred setvijo tla še enkrat plitvo obdelamo z brano, da uničimo vznikle plevele. S tako obdelavo dobimo sipko, grudičasto površino, ki je primernejša za sprejemanje vode in zraka ter za zadrževanje vlage v tleh. Tudi med rastjo je potrebno tla večkrat plitvo okopati, da ustvarimo čim boljše razmere za rast.
   Za optimalen razvoj zelišč je pomemben ukrep tudi zalivanje. Primerno je predvsem kapljično zalivanje. Zalivanje po listih lahko na listih in cvetovih nastanejo pike, ki optično zmanjšajo kvaliteto pridelka. Zalivamo zjutraj ali pa zvečer da preprečimo izhlapevanje vode. Poznati moramo zahteve posameznih zelišč in zalivanje prilagoditi njihovim zahtevam. Sadike mladih rastlin presajamo v oblačnem vremenu. Če delamo to v sončnem vremenu je zalivanje nujno potrebno. Koreninska gruda mora biti dobro namočena, da se rastline lahko ukoreninijo. Potem zalivanje reduciramo na minimum, da bodo korenine rasle v globino in bodo rastline manj občutljive na sušo. Pri direktni setvi semena zelišč pa je potrebno paziti, da je zemlja za kalitev semen dovolj vlažna. Tudi po vsakem spravilu zelišč zalivamo, da se rastline lažje in hitreje obrastejo.
   Za zadrževanje vode v zemlji se lahko poslužujemo tudi zastirk. Zemljo lahko prekrijemo z agrotekstilom, slamo suho travo. Zastirka zmanjšuje izhlapevanje, ohranja vlago in hladi tla.
   Specialistka za zelišča: Jožica Kapun Maršik