UKREPI PO TOČI NA NJIVSKIH POVRŠINAH

KORUZA
Koruza je bila večinoma v razvojni fazi med 3-6 listov, poškodovanost je različna, ponekod gre za popolno, drugod za delno uničenje listne mase, na določenih območjih pa tudi za direktne prelome rastlin. Rastline katere so direktno prelomljene si ne bodo opomogle, kjer je pa poškodovana le listna masa, pa se bo ta s časoma obnovila. Prizadete posevke je smiselno skultivirati/okopati, prav tako je smiselno posevke tretirati z biostimulatorji rasti (aminokisline, alge,…), da spodbudimo obnovo listne mase.
Posevke je potrebno spremljati in glede na to, da je bila koruza prizadeta v zelo zgodnji razvojni fazi v večini primerov ni smiselno pristopiti k presejevanju koruze, razen v primeru, da na njivi prevladujejo direktni prelomi rastlin in bodo rastline propadle.

OLJNE BUČE
Pri oljnih bučah gre za poškodovanost/uničenje listen mase, ponekod so prav tako direktni prelomi rastlin. V kolikor ni povsem uničena listna masa je potrebno uporabiti pripravke na osnovi aminokislin in alg, da vzpodbudimo obnovo listne mase. V kolikor je površina zbita je potrebno posevke okopati, da tla zrahljamo in prezračimo ter na ta način dodatno vzpodbudimo rast.

ŽITA
Žita so prizadeta različno, ponekod tudi do 90%. Glede na to, da smo tik pred žetvijo žit ni smiselno izvajati nekih dodatnih agrotehničnih ukrepov, ampak počakamo do primerne zrelosti ter posevke požanjemo. Ko bodo žita primerno zrela je smiselno čimprej pristopiti k sami žetvi, saj so zrna od toče razrahljana in bodo ob zrelosti bistveno bolj podvržena izpadanju, kot če ne bilo toče.

KROMPIR
Na prizadetih posevkih krompirja je potrebno čimprej narediti zaščito pred boleznimi, saj so poškodovane rastline/rane idealno vstopno mesto za različne okužbe.

UKREPI V VRTNINAH PO TOČI
V primeru poškodovanosti vrtnin po toči običajno svetujemo, da pridelovalci takoj po nezgodnem dogodku le-te pregledajo in jih, ko se rastline posušijo in ko so tla dovolj nosilna, poškropijo s pripravki na podlagi aminokislin ali alg in z ustreznimi fungicidi za varstvo pred boleznimi. Po toči se pogosto pojavijo nekatera obolenja, ki jih povzročajo glive in bakterije. Bakterijska obolenja se po toči običajno intenzivneje pojavijo v posevkih fižola, nasadih paprike in tudi v kapusnicah. Za varstvo pred širjenjem bakterioz in nekaterih glivičnih obolenj v fižolu priporočamo uporabo fungicidov na podlagi bakra. V kapusnicah in papriki bakreni pripravki niso registrirani, zato priporočamo uporabo foliarnih gnojil z bakrom, kot so npr.: labicuper, cuprovin in drugi. Ker pripravkov na podlagi aminokislin in alg ni priporočljivo mešati z bakrenimi pripravki priporočamo, da se v poškodovanih vrtninah najprej uporabijo pripravki na podlagi aminokislin ali alg, čez 2-3 dni pa bakreni pripravki. Poškodovane čebulnice (čebulo in por) in solatnice po potrebi varujemo pred plesnimi (čebulna plesen, solatna plesen) in sivo plesnijo, v kolikor je to ob upoštevanju karenc, oz. razvojnih stadijev omenjenih vrtnin, v katerih je uporaba dovoljena, še mogoče. Tudi kumare in paradižnik varujemo pred plesnimi in sivo plesnijo s fungicidi, ki jim dodamo pripravke na podlagi alg ali aminokislin. Običajno je potrebno proti plesnim po določenem času tretiranje ponoviti. Ponovno tretiranje izvedemo v skladu z navodili za uporabo posameznih FFS in v odvisnosti od vremenskih razmer. V posevkih korenovk trenutno zadostuje uporaba pripravkov na podlagi aminokislin ali alg. Na vrtu ni priporočljivo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev. Namesto teh uporabimo mešanico mleka in vode (1:1), lahko pa namesto mleka uporabite kamilični čaj ali čaj žajblja ali timijana. Nalivi s točo tla zbijejo. V primeru, da vrtnin ne gojite na zastirkah (npr. folijah) priporočamo tudi rahljanje in okopavanje, da prezračimo območje korenin in aktiviramo mikroorganizme in hranila v tleh. Če ocenite, da so zelenjadnice tako močno poškodovane, da jih bo potrebno podorati, je pomembno, da se odločimo za čimprejšnji nov posevek. Običajno v teh primerih izberemo vrtnine in sorte s krajšo vegetacijo. Ob ponovnih setvah oz. saditvah vrtnin je potrebno upoštevati, da so po uničenju posevkov ostala v tleh neporabljena hranila in da je potrebno zato novo zasnovanemu posevku gnojiti manj, oz. upoštevati hranila, ki so bila dodana predhodni kulturi.

UKREPI PO TOČI NA TRAJNIH TRAVNIKIH
Na trajnih travnikih in njivskih košeninah, ki so bile prizadete od neurja s točo, svetujemo čim prejšnjo košnjo. Površine, katere je preplavila blatna voda in onesnažila rušo, je treba pokositi in travno maso odstraniti (čistilna košnja), saj ta ni primerna krma za živali. Po košnji blago pognojiti, z odmerkom dušika do 40 kg/ha. Lahko uporabite organska ali mineralna dušična gnojila.

UKREPI PO TOČI V ZELIŠČIH
Najprej ocenimo škodo v našem nasadu. Iz nasada, takoj ko se zemlja zadosti osuši, odstranimo vse polomljene dele rastlin. Lesnatim trajnim zeliščem (npr. sivka, žajbelj) porežemo poškodovane vejice in poganjke najdalj do prvega poganjka oziroma prvega zdravega kolenca. Zeljnate trajnice, ki jih je neurje pritisnilo ob tla, liste pa umazalo z zemljo pa porežemo do 10cm nad tlemi. Pri enoletnih in dvoletnih zeliščih pa ocenimo škodo. Če je škoda prevelika in se rastline ne bojo mogle več obrasti, je še vedno čas, da posejemo nekatera druga zelišča ali pa posadimo nove sadike. Ko smo nasad očistili rastline poškropimo z sredstvi za krepitev odpornosti rastlin. Prav tako pa moramo rastline zaščititi tudi pred bakterijskimi in glivičnimi boleznimi. Ko se zemlja dovolj osuši, da se več ne oprijema orodja, rastline okopljemo, da korenine dobijo nekaj zraka. Tako preprečimo gnitje korenin in s tem propadanje rastlin, saj zelišča ne prenašajo stoječe vode. Nato rastline dognojimo z organskimi gnojili.

V kolikor ste v kakršnem koli dvomu glede ukrepanja na vaši kmetijski površini priporočamo, da se obrnete na svojega kmetijskega svetovalca, ki vam bo nudil ustrezno strokovno svetovanje.

Poškodovane posevke, je smiselno dokumentirat preko aplikacije fotoSopotnik, v primeru, da bo potrebno tekom leta Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja dokazovati morebitno odstopanje od normalne vegetacije.

Pripravili: mag. Boštjan Ferenčak, Breda Vičar, Karel Hari, Jožica Kapun Maršik
Murska Sobota, 12. 6. 2025