Zgodovina vinogradništva v naših krajih sega daleč, saj prelepi vinogradniški griči, že leta krasijo našo prelepo pokrajino. Vinska trta je zelo pomembna kmetijska kultura, saj je nujna za proizvodnjo vina v našem območju. Ko odhajamo kam, zelo radi odnesemo s seboj kakšno steklenico dobrega vina prijateljem ali znancem v oddaljen kraj. Vino je ponos in dar naše pokrajine, ter hkrati trdo delo vinogradnika in znanje vinarja, kateri  na koncu ustekleniči visokokvalitetno žlahtno kapljico.

Kot v vsaki kmetijski panogi, se tudi na področju vinogradništva pojavljajo zelo resne bolezni, katere ogrožajo našo pridelavo, mozaičnost te prelepe pokrajine v kateri živimo in na katero smo tako ponosni.

   Vinogradnike iz leta v leto bolj pesti neozdravljiva bolezen vinske trte, to je zlata trsna rumenica. Gre za neozdravljivo bolezen vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Prenašalec te bolezni pa je ameriški škržatek. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, lahko pa da ga tudi ni. Takšne okužene trte lahko še v istem ali v naslednjih nekaj letih propadejo in nimajo pridelka. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati njeno nadaljnjo širjenje.

 

Bolezenska znamenja

Na okužbo z zlato trsno rumenico na trti sumimo, če so vidna katera od naslednjih znamenj.

Splošna bolezenska znamenja:

• se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo;
• navadno zajamejo cel trs, včasih pa tudi le del trsa (posamezne rozge).

Bolezenska znamenja na listih:

• splošna bledikavost listov okuženih trsov, ki zajema vse liste na okuženem poganjku;
• splošno rumenenje listja pri belih oziroma rdečenje pri rdečih sortah;
• vihanje listnih robov navznoter – intenzivnost vihanja je odvisna od sorte in stopnje razvoja bolezenskih znamenj;
• listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo;
• v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo ostane na rozgi;
• možna delna nekroza listnih žil.

Bolezenska znamenja na poganjkih in rozgah:

• mlahavi ali povešeni poganjki zaradi pomanjkljivega olesenevanja tkiva;
• pri nekaterih sortah pojav drobnih temnorjavih ali črnih bradavičk na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov;
• rozge so šibkejše rasti, les je slabo dozorel in pozimi pogosto pozebejo;
• možen razvoj nekroz na notranji strani luba;
• poznejše in neenakomerno odganjanje spomladi.

Bolezenska znamenja na grozdju:

• venenje jagod in pozneje sušenje celih grozdov ali njihovih delov od sredine poletja naprej;
• možne posledice so lahko tudi slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov.

 

 

Ukrepi v okuženem območju zlate trsne rumenice: 

• V času od cvetenja trte do jeseni redno pregledujemo vinograde in brajde na morebitne pojave znakov zlate trsne rumenice. Trte z znaki okužbe čim prej posekamo!
• Iz vinogradov in okolice odstranimo alternativne gostiteljske rastline: navadni srobot, jelšo, veliki pajesen in lesko.
• Pomembno je, da vinogradniki zaradi poznavanja stanja spremljate ulov odraslih ameriških škržatkov z rumenimi lepljivimi ploščami, ki jih izobesite v začetku julija, najmanj 3 plošče, ki jih pregledujte enkrat na teden in jih menjajte na 14 dni, ulove pa redno beležite do konca avgusta.

Bolezen se ne prenaša z orodjem in opremo.

 

 

Zatiranje ameriškega škržatka

Fitofarmacevtska sredstva je treba uporabljati v skladu z navodili za uporabo in navedbami na etiketi. Zato je pomembno, da se prvo zatiranje opravi takrat, ko je trta že povsem zaključila cvetenje. V okuženih območjih se izvaja trikratno tretiranje z insekticidi in vsaj eno tretiranje na samorodnicah. 

 

Odstranjevanje trsov na okuženih območjih

V vinogradih na okuženih območjih razmejenega območja zadrževanja zlate trsne rumenice je obvezno odstranjevanje vseh trsov, ki kažejo simptome zlate trsne rumenice. Vinogradniki v okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja so za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice upravičeni do finančne pomoči v obliki finančnega nadomestila, ki se kot državna pomoč dodeli za odstranjene in uničene posamezne trse v vinogradih, kjer je manj kot 20 % simptomatičnih trsov. Če je v vinogradu 20 % ali več trsov s simptomi zlate trsne rumenice, se bo vinogradnik lahko prijavil na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za prestrukturiranje ali obnovo vinogradov. To finančno nadomestilo je potrjeno že za leto 2026, tako da se lahko v mesecu avgustu za več informacij obrnete na Kmetijsko svetovalno službo Murska Sobota.

Način odstranjevanja trsov

Okužene trse je treba odstraniti čim prej, ko opazimo simptome. Odstranjevanje je lažje, če se trs s simptomi takrat samo odreže na primerni višini od tal. V kolikor ne odstranimo stebla trte iz tal, jo premažemo s glifosatom. Odrezani del se hitro posuši, zato s posušenih poganjkov ameriški škržatek ne more več prenesti okužbe na zdrave trse. Paziti je treba tudi na sprotno in dosledno odstranjevanje vseh novih poganjkov, ki odženejo iz preostanka trsa, saj so okuženi, četudi še ne kažejo simptomov. Preostanek trsa je treba odstraniti s koreninami vred, da iz ostankov korenin in debla ne bi odganjali novi okuženi poganjki. To lahko storimo jeseni ali preko zime, vendar še preden trsi začnejo ponovno odganjati. Skrajni rok za odstranitev preostankov trsov je 30. april, razen v primeru vlaganja vloge za finančno nadomestilo v tekočem letu. V tem primeru morajo biti simptomatične rastline trte uničene in odstranjene skupaj s koreninami najpozneje do oddaje vloge za finančno nadomestilo v tekočem letu.

 

Poziv in povzetek

Zaključila bi z mislimi, da bi se vsak izmed nas zavedal resnosti te bolezni in njenega širjenja, saj gre za resno grožnjo vinogradništvu in pridelavo grozdja v naši vinorodni deželi. Želim si, da vsak lastnik vinske trte, pa če je to tudi le samo ohišnica (samorodnica), skrbi za njo tako kot je v navodilih zgoraj zapisano. Potrebno je doslednje škropljenje, opazovanje trte in pa sprotno odstranjevanje okuženih trt na način, da jo odstranimo tako, da le ta ne odganja več. Stroka opaža ravno na samih samorodnicah, poleg zaraščenih mejic največja žarišča, kjer se zadržuje ameriški škržatek, kateri prenaša to fitoplazmo. Bodimo odgovorni.

Pripravila: Janja Posl Korošec, mag. kmetijstva